Med vlagatelji velja, da so naložbe v delniške vzajemne sklade med bolj tveganimi. Forex (foreks) oz. valutno trgovanje z utežmi pa je le za tiste, ki uživajo v predinfarktnih stanjih. Toda v primerjavi z njima je mešetarjenje z bitcoinom (BTC), umetno valuto, ki je obnorela svet, dobesedno igra z ognjem.
Včerajšnje dogajanje, ko je bitcoin v samo nekaj urah izgubil kar štiri petine svoje vrednosti, je mnogo špekulantov pahnilo v obup. Med glavnimi akterji na področju trgovanja z bitcoini smo tudi Slovenci.
Kaj bitcoin sploh je?
Bitcoin je svetovna valuta, ki so si jo pred nekaj leti izmislili za lažje in manj nadzorovano poslovanje prek spleta. Ker nima fizične oblike (bankovcev in kovancev) in centralne banke ter obstaja samo na spletu, je bitcoin enostavno zaobšel vse državne regulatorje in postal valuta spletnega Divjega zahoda.
Tovrstno pomanjkanje nadzora ga je naredilo še posebno privlačnega za vse poslovneže z nečistimi nameni. Z bitcoini sta se prek omrežja Tor, ki velja za vrata v 'temno stran interneta' (o njem, zlasti o spletni trgovini Svilena cesta, so kolegi na Delu spisali daljši članek), plačevala droga in orožje. Zato so bitcoinu nekateri dali ime 'hudičeva valuta'.
Urbani miti govorijo o tem, da je bilo v Svileni cesti z bitcoini mogoče plačati celo najetega morilca. Transakcijam z bitcoini namreč ni mogoče slediti, med prodajalcem in kupcem pa ni nobenega vmesnega člena, zato je policija pri preiskavah tovrstnih transakcij nemočna.
Z bitcoini financirali Wikileaks
Bitcoine so hitro uporabile tudi organizacije, ki drugače niso mogle zbirati sredstev podpornikov. Med najbolj znanimi je Wikileaks, ki so mu vse banke in mednarodne finančne institucije zaradi pritiska Bele hiše obrnile hrbet, zato so lahko nekaj časa nujno potrebni denar od podpornikov zbirali le z bitcoini.
Za eno od prelomnic kratke zgodovine bitcoina velja ciprska kriza, ki je vlagatelje pognala v iskanje novih poslovnih priložnosti. Bitcoini so postali tudi orodje za eksperimentiranje uveljavljenih špekulantov v investicijskih hišah, kot sta Morgan Stanley in Goldman Sachs. Vrednost te enote se je do letošnjega leta gibala med 5 in 10 dolarji, nato pa je januarja eksplodirala.
S tisočakom do novega terenca v zgolj treh mesecih
Kdor se je 1. januarja letos odločil za nakup bitcoinov v vrednosti povprečne slovenske plače (zaokrožimo jo na tisočak evrov), jih je zanjo dobil okoli 98. Dobre tri mesece pozneje, v torek, 9. aprila, ko je valuta dosegla svoj zgodovinski vrh, je lahko svojih 98 bitcoinov prodal za – reci in piši – 20.000 evrov! Vrednost bitcoina je namreč v dobrih treh mesecih zrasla za 2000 odstotkov: z januarskih 13 USD/BTC na devetoaprilskih 260 USD/BTC!
Graf prikazuje gibanje tečaja BTC v primerjavi z ameriškim dolarjem v letošnjem letu.
Toda igra z ognjem je terjala svoj davek: iz torka na sredo je tečajnica bitcoina zgrmela kot kamen in današnji dan, ko to pišemo, začela pri 59 USD/BTC. Kdor je v zadnjem času kupoval bitcoine v pričakovanju še višjih rasti, se danes drži za glavo ...
Slovenci smo zraven
Število uporabnikov bitcoina v naši državi je sicer neznano, ni pa zanemarljivo dejstvo, da smo Slovenci upravitelji ene največjih spletnih menjalnic bitcoinov za pravi denar. Storitev namreč ponuja podjetje v ljubljanskih Vižmarjah, za njim pa stojita mlada podjetnika Nejc Kodrič in Damijan Merlak, ki sta ustanovila t. i. BitStamp, trenutno eno največjih svetovnih borz za valutno menjavo z bitcoinom.
Posli so se jima v zadnjih mesecih, ko so tečaji rasli v nebo, večali iz dneva v dan – tako zelo, da sta morala na hitro zaposliti nove sodelavce, da sta bila kos vsem naročilom.