LJUBLJANA – »Največji problem so jelenjad, divji prašiči in zveri. Pa krokar,« pravi Franc Prelesnik, predsednik sveta kočevske kmetijsko-gozdarske zbornice, ki je zadovoljen, da jim je letos uspelo doseči povečanje načrtovanega odstrela jelenjadi. Če smo lani v Sloveniji iz narave odvzeli – odstrelili, povozili in drugače pogubili – 6581 jelenov in košut, se bo letos ta številka lahko povzpela na 8856 živali. To je 34 odstotkov več.
Najhuje je v LPN Kompas Peskovci
Za nekatere predele Slovenije, kjer je škoda zaradi jelenjadi velika, kot je npr. Pomursko lovsko upravljavsko območje, je večji poseg v populacijo jelenjadi upravičen, pravi biolog dr. Ivan Kos z biotehniške fakultete Ljubljana. Tabela škode je zgovorna: od celotne lanske v Sloveniji, ki jo je povzročila jelenjad – 160.000 evrov –, je je bilo največ v severovzhodnem predelu Slovenije, in sicer 124.563 evrov. Predlani se je tam škoda ustavila pri 124.500 evrih, leto pred tem pri skorajda 139.000. Črede jelenjadi prihajajo tudi iz Madžarske in kmetom povzročajo veliko škodo …
Da je v pomurskem lovskem upravnem območju, ki obsega 123.300 hektarjev, škoda res velika, kažejo tudi izračuni te na površine. Lani je je bilo 0,503 evra na hektar, kar je daleč nad slovenskim povprečjem, ki kaže, da smo je lani zaradi jelenjadi imeli 0,054 evra. Povprečno škodo je ta naredila tudi na Primorskem – za 0,050 evra na hektar.
Sledi kočevsko-belokranjsko območje, kjer je je naredila 0,035 evra na hektar oziroma skupno 8000 evrov. To je majhna številka ob podatku, da je na tem območju jelenjadi največ in je tudi vsako leto odvzamejo največ: lani kar 30 odstotkov slovenskega odvzema. »Škode kažejo, da se je na Kočevskem v preteklih letih populacija jelenjadi zmanjšala in konfliktov ni več veliko,« pravi Ivan Kos.
Ljudje škode ne prijavljajo
Franc Prelesnik meni drugače: »Ljudem se ne da več prijavljati škode, ker so se tega naveličali. Jelenjad je na našem območju, pa ne v Dobrepolju ali v Grosuplju, Ribnici ali v Beli krajini, ampak predvsem na Kočevskem, velik problem.«
Kmet Leon Zemljič iz Starega Brega temu pritrdi: »Pri nas bistvenega zmanjšanja števila jelenov ni opaziti.« Na površinah, kjer kosi, ima po raziskavah o popašenosti, ki jo strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete opravljajo v Starem Bregu že od leta 2005, 70- do 80-odstotno. Povedano drugače: zaradi jelenjadi, ki poje travinje, ima toliko odstotkov manjši odkos. »Letos ni nič bolje. Jelenov je toliko kot prejšnja leta,« pravi Zemljič.
Ivan Kos pa je prepričan, da so z minulimi posegi v populacijo njihovo število zmanjšali. Podobno ugotavlja gozdar Miran Bartol s kočevskega zavoda za gozdove: »Ocenjujemo, da se številčnost navadnega jelena na našem območju v zadnjih desetih letih postopno zmanjšuje.« Zato so prvotno predlagali manjše, osemodstotno povečanje lanskega odstrela. Toda na dopis ministrstva za kmetijstvo so ga morali dvigniti, tako da bo letos tudi na Kočevskem 30-odstotno povečanje odstrela jelenjadi. Če so lani na Kočevskem odvzeli 1953 jelenov in košut, bodo letos lahko 2400 živali.
Stroka je
potisnjena ob stran
Tako poseganje kaže na nestrokovno upravljanje jelenjadi, opozarja Ivan Kos, saj je bil že dosedanji odvzem večji od prirastka. Vrsta sicer ni ogrožena, dodaja, le funkcije, ki jih jelenjad opravlja v okolju, bodo okrnjene: manj bo obžiranja grmovja in zato več zaraščanja, obenem bodo imeli volkovi na razpolago manj hrane. »Posledica bo, da bo volk, ki je oportunist, v svojo prehrano vključil druge živali, ki so v tem prostoru, torej tudi pašne,« opozarja Ivan Kos na možni nov konflikt.
Nesprejemljiv je bil tudi način, pravi Kos, kako se je določilo letošnjo višino odstrela: z dopisom z ministrstva. »Verjetno je nekaj vplivalo tudi to, da so na ministrstvu vedeli, da pripravljamo našo peticijo,« pravi Franc Prelesnik o obliki pritiska, s katerim želijo prebivalcem območij in občinam zagotoviti večji vpliv na odločitve, povezane z divjimi živalmi in zvermi. Do konca maja pričakujejo, pravi Prelesnik, da bodo zbrali od 20.000 do 30.000 podpisov.
Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, opozarja, da je ministrstvo preprosto povozilo stroko in zahtevalo povečanje kvote odvzema: »Ker načrte pripravljajo ljudje, ki so zaposleni na zavodu za gozdove, si ne upajo niti podvomiti o odločitvi ministrstva, saj se bojijo za svojo službo. Toda na lovski zvezi menimo, da morajo v takšnih primerih odločati argumenti, ne pa sila moči.«
Podobno razmišlja Ivan Kos, ki je zgrožen nad dejstvom, da sta med argumenti ministrstva oziroma direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, zakaj naj bi povečali odstrel jelenjadi, poleg objedenja mladja – o katerem bi se dalo razpravljati – in škode omenjena žled in lubadar. »Kar je v resnici norčevanje iz stroke in javnosti,« pravi Ivan Kos. Pritrjujejo mu na ministrstvu za kmetijstvo, kjer so v odgovoru za Slovenske novice zapisali, da »pojav žleda in gradacije podlubnikov nimata neposrednega vpliva na jelenjad«.
Upravljanje divjadi nikakor ni preprosta naloga, opozarja Kos, ampak je kompleksno in zahtevno delo, pri katerem je nujno upoštevati strokovna izhodišča, ki bi jih morali dopolnjevati z novimi spoznanji. Ne pa, pravi Bradač, da ministrstvo negira predpisane državne in strokovne postopke. Z letošnjo odločitvijo populacija jelenjadi sicer ni ogrožena, vendar, so neodvisno drug od drugega opozorili kar trije sogovorniki, je še vedno živ spomin na čas po zemljiški odvezi, ko smo v teh krajih ostali skorajda brez jelenjadi...