Bik Murko zaplodi 6000 telet na leto

MEDVODE – Sončno petkovo popoldne je vabilo na morje, mi pa smo zavili proti Medvodam. Domačini in kmetje živinorejci vedo, mi običajni državljani pa malo manj, da je v zaselku Preska eden glavnih centrov za osemenjevanje 170.000 krav nacionalne 450.000-glave črede goveje živine v Sloveniji.

Na vhodu nas je pričakal vodja centra, veterinar mag. Janez Kunc, in nam v roke potisnil polivinilasti vrečki: »Tole si nataknite čez obuvalo.«

Pomislil sem, da nam bo za uvod razkazal laboratorij, v resnici smo odšli čez dvorišče v velik hlev, kjer je mirno počivalo 45 bikov. Ogromne, lepo grajene živali petih pasem, ki jih redijo v Preski. Največ, kar 28, imajo črno-belih, ta velja za najboljšo mlečno pasmo. Deset je bikov rjave pasme, trije so limuzini, po dva pa šaroleja in bika belgijsko plave pasme. 
Zakaj so tako mirni? Mar niso biki napadalni in sila nevarni?

»So nepredvidljivi, ampak jih obvladujemo. Če so preveč divje narave, jih izločimo, saj z njimi ne moremo delati,« pojasni Kunc.

Atlet Murko

Med njimi je tudi Murko, petletni atlet pasme limuzin, temnejše zlato rdeče ali opečnato rdeče barve, ki je rezultat selekcije slovenskih strokovnjakov.

Kot so nam povedali na centru, je limuzin danes izrazito mesna pasma srednje velikega okvirja, ki je nastala v hriboviti francoski pokrajini Limousin, katere glavno mesto je Limoges.

Živali so močne, omišičene, gibčne in stabilne, prilagojene na življenje v hribih, za delo so jih uporabljali še po koncu druge svetovne vojne.

Murko je eden od treh bikov limuzinov, ki jih redijo na Preski, in velja za glavnega aduta pri plemenitvi slovenske populacije krav limuzin in tudi za prekrižanje z drugimi pasmami, saj imajo nekaj izjemnih lastnosti.

Ko je hlevar Ciril Čarman pristopil k Murku in ga rahlo potegnil za rinko, je ta pohlevno odstopical proti izhodu. Petletni Murko trenutno tehta 1060 kilogramov in je zares dobro obložen bik. Kljub teži je njegova hoja še vedno elegantna, nekako labodja, saj se z vsakim korakom masivno telo dvigne za nekaj centimetrov in strese od moči.

Kot nam je povedal dr. Jože Verbič s kmetijskega inštituta, je delež krav limuzin v Sloveniji zanemarljivo majhen in po njegovem dolgoročno niti ne bo dosegel gospodarsko pomembnega deleža, saj mu je tradicionalno razširjena mlečno-mesna lisasta pasma zelo konkurenčna: »Lahko pa si z njim rejci na določenih območjih ustvarijo tržno nišo, saj je meso limuzinov zelo cenjeno in trgovci zanj plačajo več.«

Kot pojasnjuje Kunc, lahko da Murko 6000 odmerkov semena na leto. Ob trenutnem staležu limuzink jih toliko niti ne potrebujejo, poleg tega so še drugi biki na voljo, a Murko je zares goreč osemenjevalec, zato je njegovo seme primerno tudi za križanja.

Rjavec Vodar

Druga zanimivost osemenjevalnega centra v Preski je zagotovo dvoletni rjavec Vodar, bik naše tradicionalne rjave pasme, ki je precej lahkotnejšega okvirja, ni tako obložen, zato pa tudi bolj poskočen kot Murko.

Ko ga je hlevar Čarman za nas vodil dva kroga po maneži, se je Vodar kar malce vznemiril: »Je še mlad, zato malce plašen, a ni hudoben,« nam je povedal Čarman, ki zelo elegantno obvladuje bike.

Zakaj je Vodar, ki trenutno tehta 650 kilogramov in bo odrasel dosegel 800 kilogramov, tako poseben med desetimi rjavci? »Gre za izvorni, kombinirani tip tradicionalne rjave pasme, ki je skoraj izginila s slovenskih kmetij,« pojasnjuje mag. Kunc.

V osemdesetih je slovenska živinorejska stroka forsirala mlečne pasme in tipe goveda in pozabila na stare rjavke, ki so stoletja služile slovenskemu kmetu. To so bile nezahtevne, univerzalne živali, prilagojene ekstenzivnemu okolju, solidne molznice in dobre vozne živali.

»Danes so izjemno primerne za pašno, ekstenzivno rejo, ki hkrati dajejo dovolj mleka, če kmet to želi. To predstavlja Vodar.« Povejmo, da Vodar da do 4000 odmerkov sperme na leto.

Živinoreja v upadanju

Kot nam je povedal dr. Verbič, smo imeli lani v Sloveniji čez 460.000 glav govedi, od tega 170.000 krav. Od teh je bilo 110.000 molznic, preostalo pa dojilje.

Za govedo je značilno dolgoročno zmanjševanje. od 1991. v povprečju za 1127 glav na leto.

»Najhitreje se zmanjšuje število molznic, od leta 2000 v povprečju 2680 na leto. Sočasno se povečuje mlečnost, tako da se prireja mleka ohranja na približno 60 milijonov litrov.«

Dolgoročen pozitiven trend je opazen pri dojiljah, se pravi v pašni reji, od leta 2000 število narašča v povprečju za 603 krave na leto, le v zadnjih dveh letih se je rahlo zmanjšalo.

Povejmo, da v več kot 20 letih samostojnosti nismo izdelali resne dolgoročne nacionalne strategije za govedorejo niti za kmetijstvo v celoti. Zato se bo opuščanje kmetij v naslednjih letih nadaljevalo.

V zgledno urejenem Osemenjevalnem centru Preska od svojih bikov pridobijo 300.000 odmerkov kakovostnega semena na leto, kar je danes pogoj za kakovostno pridelavo mleka in mesa. Govedoreja in strokovne službe bi potrebovale več politične pozornosti.