LJUBLJANA – Donedavni poslanec Janševega SDS, nekdanji predsednik podmladka (is)te stranke Andrej Čuš je (že) napisal osnutek interpelacije o delu in odgovornosti Cerarjevega ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, sicer enega izmed, glede na ocene notranjepolitičnih analitikov, težje zamenljivih članov zdajšnje ministrske ekipe. V redu, Čuš ministru Gašperšiču pričakovano očita, da je odgovoren za več kršitev zakonov o integriteti in preprečevanju korupcije ter o gospodarskih družbah, pa tudi določil kodeksa Slovenskega državnega holdinga in etičnega kodeksa vlade. Čuš povsem pričakovano tudi poudarja, da bi bila interpelacija utemeljena že zaradi nedopustnih groženj (celo s smrtjo) predsednici nadzornega sveta Luke Koper dr. Alenki Žnidaršič Kranjc in ministrovega domnevnega pritiska nanjo, naj začne postopek razrešitve predsednika uprave Luke Dragomirja Matića.
Kje so primorski poslanci?
Je pa mogoče predvideti še nekaj: da bi se vsi poslanci, ki se bodo odločali, ali naj s svojimi podpisi (s še najmanj devetimi) omogočijo vlaganje morebitne interpelacije proti Gašperšiču, najverjetneje morali zavedati, da se bodo najprej morali lotiti spreminjanja Čuševega osnutka v čim bolj tehtno utemeljeni interpelacijski predlog. Mimogrede, vodja skupine nepovezanih poslancev dr. Bojan Dobovšek, ki velja za enega od nedvomno največjih slovenskih strokovnjakov za boj proti negativni (politični) selekciji, proti institucionalni in zakonodajni korupciji, konfliktu (navzkrižju) interesov ter, ne nazadnje, proti lobijem, ki v španoviji s pokvarjenimi politiki izčrpavajo državo, nam je včeraj priznal, da do zdaj osnutka interpelacije žal še ni videl in zato ne more soditi, ali bi bil pripravljen njegovo vlaganje v parlamentarno proceduro že kar podpreti s svojim podpisom. Vprašanje je tudi, kaj so, če so, pripravljeni storiti primorski poslanci, ki se tako radi nastavljajo soju žarometov, ko se hvalijo, kako veliko jim pomeni lepa in uspešna prihodnost Luke Koper. Mar ne bi bilo logično, da prav oni Čušu prvi ponudijo (zagotovijo) podpise za interpelacijo? Bi bilo.
Kakor koli, vsakršno predpraznično in medpraznično javno razpredanje o morebitni interpelaciji proti ministru za infrastrukturo, menijo nekateri, je lahko koristno predvsem z vidika ogrevanja za morebitna druga ravnanja. Pa tudi zato, da ne bodo vse slovenske javnosti zgolj križem rok oziroma vse bolj malodušno čakale na sejo skupščine Luke Koper, na kateri bodo na predlog paravladnega Slovenskega državnega holdinga (SDH) in v skladu s pričakovanjem ministra Gašperšiča razrešili tri dozdajšnje člane nadzornega sveta dr. Alenko Žnidaršič Kranjc, dr. Elen Twrdy in mag. Andreja Šercerja. V tem razmisleku je, to je treba priznati, zagotovo zrno resnice. Še nekaj drži: najmanj skrajno nenavadno je, da si večina slovenskih politikov, celo domnevno najizkušenejših med njimi, zatiska oči in ušesa (nekateri zaradi različnih političnih predsodkov menda tudi nosove) pred tistim, kar je jasno in glasno (v informativni oddaji TV Slovenija, v intervjuju, ki ga je za Delo z njo opravil Boris Šuligoj, in tudi še na seji parlamentarnega odbora) opozorila Žnidaršič Kranjčeva. Če omenimo le nekatere njene poudarke. Prvič, ker si je kljub svarilom (pritiskom, grožnjam) upala iskati rešitve, ki bi vendarle omogočile gradnjo drugega tira, s čimer je očitno posegla v vsaj 600 milijonov evrov vredne interese različnih omrežij, so se vlada, infrastrukturni minister in SDH odločili, da jo bodo zamenjali. Drugič, čeprav oziroma prav zato, ker je zdajšnja uprava Luke Koper po dolgem času kompetentna, še vedno ni novega vhoda, dodatnih skladišč, daljšega prvega pomola, dodatnih delovnih površin itn. Tretjič, dodatni stroški morebitnega pretovora v zalednem terminalu pri Divači, ki ga je zagovarjal sporni kandidat SDH za novega nadzornika dr. Jürgen Sorgenfrei (SDH se je zaradi pritiska javnosti taktično odločil, da bo namesto njega predlagal Rajka Reška), bi glede na izračune pobrali celoten dobiček družbe. Četrtič, Žnidaršič Kranjčeva dokazuje, da so ji, komaj se je poskušala sklicevati na kratek investicijski elaborat, ki je potrdil, da za drugi tir potrebujemo največ 800 milijonov evrov, zagrozili, da je zaradi tega lahko v hipu v smrtni nevarnosti oziroma da lahko postane celo persona non grata (nezaželena) v Sloveniji. Nepojmljivo. Petič, da so ji bili, če bi odnehala, pripravljeni pomagati pri povečevanju dobička njene gospodarske družbe, itn.
Štefanec, Čuš in kdo še? Čeprav prva nadzornica Luke Koper dr. Alenka Žnidaršič Kranjc skrb vzbujajoče opozarja, da trenutno v Sloveniji poteka že četrti (uničujoči) val privatizacije, da je nasilnost, ki ga spremlja, vse večja, saj je premoženja in denarja objektivno gledano vse manj, se na to ne odzivata ne zakonodajna ne izvršilna veja oblasti. Kot bi živeli v Braziliji ali Mjanmaru. Pravzaprav se je odzval samo predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, ki pa so se mu nekateri zaradi tega takoj začeli posmehovati. Nekdo se je na twitterju celo »duhovito« vprašal, ali se bo KPK po novem odzival celo takrat, ko neki pralni prašek ne bo odstranil madežev. Pardon, z osnutkom interpelacije se je odzval tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš. |