LJUBLJANA – Recimo bobu bob, zadnji, najnovejši zelo očiten poskus politične potegavščine si je privoščila opozicijska Nova Slovenija (NSi). V soboto je namreč kar s posveta vodstva najmanjše parlamentarne stranke in njene »vlade v senci« v Laškem sporočila, da vsem drugim političnim strankam predlaga, da bi skupaj z njo čim prej vzpostavile Partnerstvo za izhod Slovenije iz krize. Ne, ni smešno, NSi pač takšne in podobne domislice niso tuje, so njen modus operandi (njene, če lahko tako rečemo, najljubše cirkuške točke).
Spomnimo se, na primer, lahko, kako naivno je večina slovenskih medijev najmanjši parlamentarni stranki nasedla (?) pred enim tednom, ko je razglasila, da je pripravila predlog interpelacije zoper ministra za notranje zadeve in javno upravo, predsednika Državljanske liste (DL) dr. Gregorja Viranta. Jasno, ne po ustavi ne po poslovniku državnega zbora ne obstaja institut predloga interpelacije (neka parlamentarna stranka ali več parlamentarnih strank interpelacijo lahko kvečjemu vloži, če ima za to dovolj poslanskih podpisov, v nasprotnem primeru pa tako ali tako ne gre za nobeno interpelacijo). Povod za to, da je začela NSi, ki ima, kot je znano, le štiri poslanske duše, druge stranke pozivati, naj prispevajo svoje podpise za njen »predlog interpelacije«, je povsem pričakovano bila, kaj pa drugega, odločitev ministra Viranta, da vplivno članico vodstva NSi, nekdanjo ministrico in poslanko Mojco Kucler Dolinar, politično razreši s položaja načelnice ljubljanske upravne enote. Ljudmila Novak ne samo, da ni zanikala, da je to povod oziroma ključni vzrok, izrecno je poudarila, da je za njeno stranko minister Virant šele s takšno, po mnenju NSi povsem nedopustno potezo, izbil dno sodu svojega ministrovanja.
Argumenti NSi ali plagiat argumentov SLS?
Uganili ste, niti predstavniki drugih dveh opozicijskih strank (Janševega SDS in Bogovičevega SLS) ji niso zaploskali zaradi tako dnevnopolitičnega predloga. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je NSi na mah odgovoril, da si prav gotovo tudi notranji minister Virant (že) zasluži interpelacijo, da pa politični trenutek kljub vsemu ni najprimernejši za to, da bi začeli zbirati podpise zanjo. Z interpelacijsko razpravo o najspornejših ravnanjih notranjega ministra bi po Tankovem mnenju lahko kdo celo poskušal zamegliti nekatera precej pomembnejša koruptivna ali kazniva dejanja v slovenskem bančnem sistemu in v zvezi z njim.
Kaj pa SLS?
SLS bo na »predlog interpelacije« zoper dr. Viranta odgovoril danes. Naši viri so nam vnaprej namignili, da niti v SLS, kot kaže, niso pripravljeni podpreti takšne, »povsem piarovske poteze NSi«. Zakaj piarovske? SLS oziroma njegov predsednik Franc Bogovič sta že pred dobrima dvema tednoma na novinarski konferenci pojasnjevala, zakaj vse je Virant zelo škodljiv minister oziroma zrel za interpelacijo. In kaj je storila stranka NSi? Počakala je zgolj do prejšnje srede in potem z večino enakih argumentov (celo z istimi besednimi zvezami), ki jih je Bogovič navedel pred 19 dnevi, utemeljila svoj »predlog interpelacije«. Pa ne samo to, kljub temu zdaj »partnersko« pričakuje, da ji bo vsaj SLS velikodušno (s podpisi svojih poslancev) omogočil vložitev njene interpelacije.
Toda vrnimo se k zadnjemu, izrazito spindoktorskemu predlogu NSi, k predlogu Partnerstva za Slovenijo – partnerstva za izhod iz krize. Kako naj bi bilo videti takšno partnerstvo? V njem naj bi zaradi sprejemanja ključnih protikriznih ukrepov, pojasnjujejo v NSi, poleg političnih strank sodelovala tudi gospodarstva in civilna družbe: »Morda bi za začetek predlagali, da naš predlog podpre predsednik države Borut Pahor, kot najvišja avtoriteta v državi.« Jasno, vedo, da bi bile druge stranke predlog, če bi ga podal Pahor, najbrž celo pripravljene proučiti. Kot je nekdo dejal, je NSi v kar 97 odstotkih samo še politični populizem, v preostalih treh odstotkih pa nič drugega.
Ustavil je Tita, toninizacije NSi ni mogel
Predsednik odbora NSi za pravosodje, odvetnik Radovan Cerjak, se je odločil, da bo izstopil iz stranke, ki jo, kot je opozoril, vse bolj obvladujeta predsednica stranke Ljudmila Novak ter podpredsednik stranke in vodja poslanke skupine mag. Matej Tonin. Točno, Cerjak je tisti slovenski univerzitetni diplomirani pravnik, ki mu je pred leti uspelo ustavne sodnike le s tehtnimi pravnimi argumenti prepričati, naj odpravi poimenovanje ene od ljubljanskih ulic po Josipu Brozu - Titu ter v prihodnje prepove vsakršna totalitaristična poimenovanja ulic in trgov. Vodstvu NSi pa je, kot kaže, vseeno, da njegove vrste zapuščajo razočarani posamezniki.
