STRAH

Bi potres podrl stolpnico?

Objavljeno 22. julij 2012 10.45 | Posodobljeno 22. julij 2012 10.45 | Piše: Mihael Korsika

Nezasuta gradbena jama menda že ogroža bivšo stolpnico SCT sredi Ljubljane.

Luknja namesto stolpnice. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – Uporabniki šeste najvišje stolpnice v državi, znamenite stavbe nekdanjega SCT na Bavarskem dvoru, ki jo podpirata dva stebrička, s strahom zrejo v ogromno gradbeno jamo ob vznožju objekta. Že v preteklosti je bilo v javnosti dosti govora, govoric in vprašanj, ali bi stavba sploh preživela močnejši potres.

Investitor v stečaju

K potresni varnosti poslopja gotovo ni pripomogla vsaj 10 metrov globoka gradbena jama tik ob stolpnici, ki jo je dalo podjetje S1 izkopati pred tremi leti. Nameravali so zgraditi novo stolpnico, vendar je projekt zaradi krize obstal, podjetje S1 pa je v stečaju. Strokovnjaki so ugotovili, da se zaradi nezasute gradbene jame stolpnica S2 že premika. Stečajni upravitelj podjetja S1 Bojan Klenovšek je zaradi premikov naročil študijo sanacije jame, ki pa je še ne bo. »Premike gradbene jame in sosednje stolpnice merimo vsak mesec in so v mejah normale, zato ni povečane nevarnosti glede stabilnosti jame in stolpnice,« je prepričan. In zakaj potem sploh izvajajo meritve? Klenovšek pravi, da so dodatno meritev opravili po zadnjem potresu v Italiji, a ni bilo odstopanj.

Išče se novi lastnik

Lastnik zemljišča, kjer zeva gradbena jama, je podjetje S1, ki ni uresničilo zamisli o gradnji 74-metrske stolpnice. Samo na zemljišču se je nabralo za skoraj 11 milijonov evrov hipotek. Stečajni upravitelj Bojan Klenovšek išče kupca za zemljišče, ki naj bi bilo vredno več kot pet milijonov. »Prvič se ni prijavil nihče, predvidoma do konca avgusta pa bo objavljen drugi postopek prodaje,« je napovedal Klenovšek.

Za mnenje smo povprašali še Cirila Erbežnika z oddelka za geotehniko in prometnice na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. »Dvomim, da so sidrišča gradbene jame dimenzionirana za obremenitve, ki bi jih povzročil močnejši potres,« ocenjuje Erbežnik. Gradbene jame ne smejo biti dlje odprte, saj so začasna sidra »začasna rešitev in ne morejo v nedogled varovati zemljine«.

Slovenija spada med potresno aktivnejša področja v Evropi, zato približno 200 ljudi, ki v stolpnico prihajajo vsak dan, upa, da bo jama kmalu sanirana. Dobro se spominjajo, kako so ob potresu na Bovškem zgornja nadstropja pošteno zanihala.

Vprašljiva požarna varnost

Potresna varnost ni edina skrb uporabnikov stolpnice S2. Skrbi jih tudi varnost pred ognjenimi zublji. Lani jeseni so ob požarni vaji namreč izvedeli, da alarma za požar sploh ni. Novinarski kolega z STA, Aleksander Gasser, ki hodi v 15. in 16. nadstropje, meni, da je bila vaja vsem v posmeh. »Vadili smo nekaj, kar v realnosti ni izvedljivo. V 16. nadstropje je prišel možakar, prižgal nekakšen prenosni alarm, ga dal v vrečko in se začel spuščati po stopnišču. Bi v primeru požara kdo prišel po stopnicah do vrha stavbe in se z alarmom sprehodil dol? Kako bi prišel mimo požara v denimo 10. nadstropju? Tak scenarij ni izvedljiv,« je prepričan Gasser.

Vajo so po njegovem mnenju izvedli le zato, da bi zadovoljili zakonske predpise. »Nimajo denarja, da bi napeljali 60 metrov kabla,« se čudi Gasser. Matjaž Gerčar, ki prav tako dela v stolpnici, pravi, da so alarm slišali le v spodnjih nadstropjih. »V naši stolpnici je dostop do požarnih stopnic, ki se končajo vsaj 5 metrov visoko, večinoma zaklenjen,« pravi.

Za pojasnila glede požarne varnosti in alarma smo zaprosili tudi podjetje SPL, ki je upravljavec poslopja. Odgovor je bil zelo skop in hkrati presenetljiv. »Požarni sistem v stavbi na Tivolski 50 je aktiven, deluje. Se pa lastniki odločajo o celoviti prenovi in nadgradnji sistema, za kar se že izvajajo vsi potrebni postopki,« so sporočili.

 

Deli s prijatelji