LJUBLJANA – Vladni poslanci so – četudi vlada zagotavlja, da si želi najti rešitev za slovenske delavce, ki se vsakodnevno vozijo na delo v sosednje države – zavrnili predlog SDS, da bi s sprejetjem avtentične razlage določila zakona o davčnem postopku omogočili manj diskriminatorno davčno obravnavo delavcev migrantov. Točno, predstavniki delavcev migrantov pa so potem (prav včeraj) v državni zbor prinesli tri referendumske pobude: za referendume o zakonu o carinskem postopku, o noveli zakona o upravnih taksah in še o noveli zakona o varstvu kulturne dediščine. Vladna koalicija je poleg tega zavrnila tudi nadaljnjo obravnavo novele zakona o davčnem potrjevanju računov, ki jo je prav tako predlagal SDS ter s sprejetjem katere bi ukinili davčne blagajne in davčnim zavezancem povrnili stroške, ki so jih doslej že imeli zaradi njih. Tretjič, naša država ima med vsemi državami članicami EU najvišji delež okoljskih davkov. Glede na evropsko strategijo naj bi v EU do leta 2020 na tem področju dosegli najmanj 10-odstotni delež, v Sloveniji pa smo že leta 2014 dosegli 10,6-odstotnega.
Kar je dobro,
pa bo izničeno
Kljub temu temni oblaki, ki se spet zgrinjajo nad vladnimi snovalci domnevno najprimernejšega prestrukturiranja davčnih bremen, niso posledica obeh zavrnitev v državnem zboru niti visokih okoljskih dajatev. Kako se torej finančnemu ministru dr. Dušanu Mramorju, ki se je pred dnevi domnevno tako zelo uspešno pogovarjal s predstavniki vodstva Konfederacije sindikatov Pergam, ni uspelo uskladiti niti s slednjimi? Pa saj je to konec koncev razumljivo. Sindikati si pač želijo, da bi se prihodnje davčne razbremenitve poznale tudi pri nižjih plačah. Kaj pa delodajalci? Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) medtem opozarja, da bodo nove dajatve že v kratkem izničile kolikor toliko dobre učinke posameznih dozdajšnjih davčnih novosti, da bi zato v Sloveniji nujno potrebovali resno davčno reformo, ne pa takšne, kakršno pripravlja (zagovarja) minister Mramor. V predlogu finančnega ministrstva, dodaja GZS, ni mogoče najti nobenega, niti najmanjšega načina zniževanja javne porabe. Z uveljavitvijo takšne reforme bi zato slovensko gospodarstvo le še dodatno obremenili.
Sindikatom, ki, kot rečeno, le niso povsem zadovoljni, in delodajalcem, ki niti približno niso navdušeni nad Mramorjevim načrtom, so se z napovedjo vseslovenskega punta (napovedujejo namreč zbiranje podpisov proti nesprejemljivemu predlogu zakonskih sprememb in celo popolno blokado vseh dostopov do pristojnih ministrstev s traktorji s cisternami) zdaj pridružili tudi kmetje. V Slovenski kmečki zvezi pri Zidanškovem SLS so, ko so proučili najnovejšo različico predloga novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in tudi odziv vodstva Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) nanjo, ugotovili, da je grožnja še veliko hujša od tiste, ki so jo pesimistično pričakovali. Zato so na finančnega ministra Mramorja in kmetijskega ministra mag. Dejana Židana naslovili javno pismo: »Trenutno je v Sloveniji na oblasti vlada, ki je za slovenske kmete daleč najbolj škodljiva med vsemi dozdajšnjimi vladami v zgodovini slovenskega naroda. Ta oblast ne deluje samo v škodo kmetijstva in podeželja, marveč tudi v škodo vseh delavnih državljanov, ki jim zatiska zanko okrog vratu, ko si elita brezsramno polni žepe. Rezultati Židanove politike in ukrepov, ki jih je predlagalo njegovo ministrstvo, so porazni. Če bi minister Židan premogel kanček kredibilnosti, bi že zdavnaj odstopil, saj ni dosegel skoraj ničesar dobrega za slovenskega kmeta, čeprav je podpredsednik vlade.« Rok Sedminek in Klemen Šavli, predsednik in podpredsednik SKZ pri SLS, se sicer v javnem pismu zgražata tudi nad odzivom vodstva KGZS na predlog dokončnega davčnega uničenja slovenskega kmetijstva, saj je to le zelo mlačno naštelo nekaj argumentov proti predlaganim zakonskim spremembam in, kar je še huje, zagovarja nekakšna prehodna obdobja, ki bi pomenila zgolj štiriletno prelaganje pogube slovenskega kmetijstva: »Kmetje ne smemo pristati na nobeno povišanje obveznosti, kaj šele na 7- ali večkratno. Skrajni čas je že, da se vse kmečke organizacije skupaj odločijo za potezo, ki jo bo oblast razumela.« Jasno, le če bi kmetje, sindikati in še delodajalci znali in zmogli združiti moči, bi bila vlada najbrž nazadnje primorana upoštevati njihove zahteve.
| Šest nesprejemljivih predlogov Po prepričanju GZS obstaja šest ključnih razlogov, ki govorijo v prid upravičenosti njene zahteve, da je treba predlog ministrstva za finance glede davčnega prestrukturiranju nujno spremeniti. Ti razlogi so: napovedano zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb bo pomenilo še dodatno breme za podjetja, s predvideno razbremenitvijo plač naj bi se nekoliko razbremenilo zaposlene, prav nič pa njihovih delodajalcev, zgolj dobrih 100.000 zaposlenih naj bi v Sloveniji morda imelo nekoliko višje plače, davčne reforme naj ne bi spremljalo zniž(ev)anje javne porabe, kljub reformni naj bi vlada ohranila privilegiranost javnega sektorja in uveljavitev napovedanega svežnja ukrepov naj bi celo zmanjšala gospodarsko rast. GZS in sindikatom ni všeč napoved davčnega prestrukturiranja, SKZ pri SLS pa celo trdi, da še nobena doslej ni bila tako zelo nevarna. |
