LJUBLJANA, BRUSELJ – Premier dr. Miro Cerar mlajši je svoje bruseljske sogovornike predvčerajšnjim opozoril na zelo pomembna projekta, ki bi ju njegova vlada rada prednostno vključila v 300-milijardni investicijski načrt Evropske unije, »na slovenske križe in težave« (na železniški križ, v sklopu katerega naj bi končno začeli graditi tudi tako imenovani drugi tir, ter zaželene in tako rekoč nujne protipoplavne ukrepe). O tem se je pogovarjal tudi na prvem, konstruktivnem in prijateljskem srečanju s predsednikom Evropske komisije dr. Jean-Claudom Junckerjem. Kot je pojasnil Junckerju, je za zdaj sicer še prezgodaj, da bi govorili o konkretnih številkah (zneskih). Pa saj smo se že navadili, da je za našega premiera »še prezgodaj« praviloma vsakič, ko bi bilo treba kaj utemeljiti s konkretnimi številkami ali podatki. Šalo na stran, ekipa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja pač še ni utegnila pripraviti variantnih predlogov možnih investicijskih ukrepov. Za zdaj naj bi bilo znano le to, da njihova skupna vrednost predvidoma ne bi smela preseči devet milijard evrov. Ali nam bo pri tem pomagalo in koliko tudi dejstvo, da je evropska komisarka mag. Violeta Bulc iz Slovenije, bomo še(le) videli.
Dr. Cerar se je v Bruslju povsem pričakovano sešel tudi z evropskimi poslankami in poslanci iz Slovenije. In je bil, tako kaže, on navdušen nad njimi, oni pa nad njim: strinjali naj bi se, da so takšna občasna srečanja lahko zelo koristna za evropske poslance iz Slovenije in tudi za predstavnike slovenske vlade, saj si lahko na njih izmenjujejo informacije in predloge ter potem laže sodelujejo pri vseh za Slovenijo pomembnih vprašanjih. Kakor koli, niti na srečanju premierja Cerarja z našimi častitljivimi evropskimi poslanci se niso mogli izogniti pogovoru o nujno potrebni zagotovitvi protipoplavne zaščite. Franc Bogovič je kot član odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj slovenskega predsednika vlade, na primer, spomnil, da je že v času druge Janševe vlade – takrat je bil Bogovič namreč eno leto slovenski kmetijski minister – predlagal nekatere nedvomno nujne projekte, s katerimi bi reorganizirali področje vodarstva, ki pa jih potem žal vlada nesojene evropske komisarke mag. Alenke Bratušek, (točno, v tistem času je fotelj kmetijskega ministra že drugič zasedel zdajšnji kmetijski minister mag. Dejan Židan!) ni želela več uresničevati. Premierka Bratuškova in njen kmetijski minister Židan pač nista hotela nadaljevati postopkov, ki jih je začela Janševa vlada. Zaradi tega je nastal zastoj, njegove posledice pa je žal mogoče opaziti oziroma občutiti vsakič, ko se zgodijo poplave.
V Bruslju je bil tudi naš stari stari novi minister za kmetijstvo, začasni šef vladnega SD mag. Dejan Židan. Obiskal je namreč novega evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in mu celo ponudil »aktivno pomoč Slovenije« pri iskanju poenostavitev administrativnih ovir, ki bi lahko (poenostavitve, kajpak, ne ovire) koristile evropski kmetijski politiki. Zakaj? V prihajajočem letu namerava EU preverjati učinkovitost izvajanja skupne kmetijske politike. »V roku enega leta je sicer težko narediti korenite spremembe, lahko pa se določijo področja, kjer je največ nepotrebnih administrativnih obremenitev, in se te potem poskuša odpraviti v roku dveh ali treh let,« je poudaril Židan, ki mu je v zadnjih treh letih uspelo trikrat sedeti v fotelju slovenskega kmetijskega ministra. On zagotovo ve, kaj vse je mogoče doseči v treh letih, v zgolj enem pa težje. |
Skratka, Bogovič je Cerarju pojasnil, da je pred dvema letoma takratna vlada v skladu s poplavno direktivo že določila 62 poplavno najbolj ogroženih območij in tudi ocenila, koliko denarja bi potrebovali za njihovo protipoplavno sanacijo, da je kmetijsko ministrstvo pod njegovim (Bogovičevim) vodstvom prav tako že začelo pogovore z Evropsko investicijsko banko o najetju zelo ugodnih dolgoročnih kreditov za gradnjo protipoplavne infrastrukture in ustanovila posebno strokovno skupino, ki je po šestih mesecih v sodelovanju z vso vodarsko stroko pripravila vladno gradivo Poročilo o napredku reorganizacije področja urejanja voda in potrditev koncepta reorganizacije na področju voda.
No, potem pa je, kot rečeno, Janeza Janšo v oblačilih premiera nasledila Bratuškova in vse projekte prejšnje vlade je bilo menda treba ustavljati. Se bo zdaj zgodovina ponovila ali bo Cerarjeva vlada vendarle pripravljena nadaljevati koristne postopke, ki so jih začele prejšnje, leve ali desne vlade? Po političnih kuloarjih je žal mogoče slišati, da je za nekatere njegove ministre povsem nesprejemljivo, da bi nadaljevali dobre projekte, če so te začeli bodisi načrtovati bodisi celo že uresničevati v času Janševe vlade. Poplave gor ali dol.
