Benečanka je postala neopazna

»Groza, kaj so nam naredili. Živeli smo z rdečo Benečanko, takšno nosimo v srcu, zdaj pa tole. Saj se je sploh več ne opazi,« je bilo le nekaj prvih komentarjev Pirančanov, ki so se na Tartinijevem trgu ustavljali pred znamenito piransko stavbo, s katere so gradbinci začeli odstirati zaveso, za katero so vse od aprila očem skrito obnavljali fasado najstarejše hiše na Tartinijevem trgu.

Prepozna pojasnila stroke

Benečanka je zavarovana kot kulturni spomenik. Kot pravi profesor umetnostne zgodovine dr. Samo Štefanac, je to najpomembnejši kulturni spomenik beneške gotike pri nas. Zgrajena naj bi bila v 15. stoletju, njeno najstarejšo risbo pa je naredil arhitekt Pietro Nobile, ko je tam na trgu v njeni bližini oblikoval sedanjo podobo cerkve sv. Petra. Ugotovili so, da je grb z napisom Lasa pur dir (Pusti, naj govorijo) na pročelju od družine Del Bello iz Padove, in znano je tudi to, da je bil leta 1430 en njen član pokopan v Piranu.

Rdečo barvo je hiša dobila leta 1959, ko se je za to odločil na Obali vodilni arhitekt Edo Mihevc. Pred tem je bila deležna temeljite obnove, v kateri so odstranili omet do kamna, iz katerega je sezidana. Prav zaradi odstranjenega ometa ni bilo moč točno ugotoviti, v kakšne barve vse je bila oblečena v preteklosti. So pa v tem času rdečo podobo dobile še druge stavbe, tudi križni hodnik piranskega Minoritskega samostana in izolska Manziolijeva palača.

Danes ima Benečanka kremast bež omet, ki je narejen iz apnenega šprica, v katerega so primešali opečnati prah. Obnova se je zaradi polemik o barvi zavlekla, saj je dogajanje za zaveso gradbenega odra kar krepko burilo duhove in razdvajalo na rdečo Benečanko navezane Pirančane in zagovornike stroke s piranskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pirančani so zbrali dobrih 400 podpisov in poudarjali, da bi stroka morala upoštevati njihovo mnenje, češ da ni Slovenca, ki te piranske hiše ne bi poznal prav zaradi njene rdeče barve.

Restavratorji pojasnjujejo, da je Benečanka novo barvo dobila, ker so vse beneške palače, ki so bile zgrajene v tistem slogu, podobnih barv. Tak je bil tudi najstarejši del ometa na kamnu, ki so ga odkrili konservatorji. Čeprav ne morejo trditi, da je to omet iz 15. stoletja, so se odločili za prakso, ki je mednarodno uveljavljena. Pojasnil, zakaj Benečanka ni več rdeča, so se po mnenju številnih lotili prepozno, saj so bile strasti Pirančanov že razvnete. Zato so morali poslušati tudi kakšno pikro: kje so bili, ko so pri obnovi Tartinijevega trga odstranili stare kamne pa ko so buldožerji lomastili pri obnovi mandrača in še kak primer uničevanja arhitekturne dediščine bi se našel...