Pravkar končani akciji Varnostni pas lahko reši življenje bi lahko sledila akcija Popravljena cesta lahko reši življenje. Ali akcija Varno čez popravljene mostove. V prvem primeru si življenje ogrožam sam, ker se zavestno nisem pripel. V drugem in tretjem primeru nam voznikom, pripasanim ali ne, po življenju streže lastna država. Potencialni morilci so minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, njegov šef Miro Cerar in župani.
Včeraj sem tankal liter dizla po 45 centov. Natančno tako – toliko stane zgolj gorivo, potem pa se nanj obesijo ddv, okoljska dajatev in seveda trošarina. Samo te je 42 centov na liter! Skoraj toliko, kolikor stane samo gorivo.
Ob registraciji plačamo še 153 evrov dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.
In kje je zdaj ves ta denar, ki ga država izmolze od nas, šoferjev (vključno z davkom na motorna vozila)?! Ker naše ceste so vse bolj podobne tistim v Bolgariji ali kakšni madžarski vukojebini, tja, proti meji z Ukrajino.
I, kam je šla dajatev: 40 odstotkov denarja, ki bi moral biti namensko porabljen za ceste – na kar je ministrstvo za infrastrukturo opozorilo celo računsko sodišče –, gre za železnice! Pri čemer so slovenski vlaki bližje orient-expressu iz leta 1895 kot japonskemu šikansenu, hkrati pa neznansko daleč od drugega tira.
Nazaj k cestam. Skoraj toliko kot v upravljanju države jih je v oskrbi lokalnih skupnosti. In ker je vsaka vas hotela biti občina in je to nekaterim celo uspelo, je teh danes 212. Občina z nekaj sto ali magari dobrih tisoč prebivalci pa težko vzdržuje ceste. Pred nekaj dnevi so spet zaprli most čez Savo v Jevnici, ki je v soupravljanju celo dveh občin, litijske in dolske. Obe bi ga radi prevalili na pleča države, kar je seveda začaran krog.
Ne moremo pa ministru Gašperšiču očitati, da sedi križemrok. Po vzoru bencinskega tolarja se je domislil bencinskega centa. Ob trošarinah, ddv itd., bi vozniki po novem letu plačevali še dodatnih pet centov na liter bencina za ceste. Saj ne vem več, kdo tukaj rabi psihiatra? Zdravstvo je pa spet svoja zgodba...