Veržej je zanimivo naselje na desnem bregu Mure z izjemno zgodovino in slikovito sedanjostjo. Ob Muri se razprostirajo listnati gozdovi, obmurski logi, ki segajo s severne strani do naselja. Ob gozdu se proti vzhodu razprostira širok pas travnikov, ki so maja posuti z belimi narcisami, ki jim domačini pravijo fünkešnice. V teh logih ob Muri boste našli številne poti za slikovite sprehode pa tudi učno gozdno pot.
Veržej je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo najdeni predmeti – žare s pepelom, bronasti predmeti, črepinje iz ilirske dobe in ploščata kamnita krogla iz kamene dobe. Pripadal je provinci Spodnja Panonija. V desetem stoletju so ozemlje zasedli Ogri, nato pa nemški fevdalci. Po Muri so vozili sol s Solnograškega, Veržej je bil pomembno pristanišče. Trg je postal leta 1352. Prebivalstvo je tu doživelo vse: kugo, požare, poplave Mure, turške vpade in vpade krucev. Kdo so bili kruci? V času cesarja Maksimiljana I. v začetku 16. stoletja je okoli 10.000 ogrskih kmetov zapustilo domove, da bi se borili proti Turkom. Na prsi so si pripeli rdeč križ, po njem so dobili ime kruci, v latinščini kruciati, kar pomeni križarji.
Sedanjo župnijsko cerkev sv. Mihaela so zgradili 1726., glavni baročni oltar je iz 18. stoletja, stranski pa iz 1884.; nad vhodnimi vrati je vzidan trški grb z ribo. Hudomušneži jim namesto ribe ponujajo kukavico. Sosedi jih radi dražijo tudi z bučo ali tükvo, s katero so nekoč jahali po Muri, pa tudi bika naj bi vlekli v cerkveni turn. Vse te ljudske hudomušnosti na račun Veržejcev sta v svojih knjigah opisala Janez Ferenc in Manko Golar.
Leseno kolo Babičevega mlina na Muri
Med mogočnimi kostanji stoji na trgu Marijin steber iz 1815., 1912. pa je bil zgrajen salezijanski samostan v neorenesančnem slogu, okrašen s secesionističnimi ornamenti. Od leta 1922 je tu cestni most čez Muro.
Danes je v Sloveniji edini panonski plavajoči mlin Babičev mlin na Muri v Veržeju. Spada v tretjo generacijo mlinov, ki so stali na tem kraju. Plavajoči mlin je bil neodvisen od muhaste narave in količine padavin, v celoti je bil zgrajen iz lesa. Mlin je postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih iz železa. Žal ga vidno najeda zob časa.
Veržej je tudi mesto skladatelja Slavka Osterca. Njegova sestra je bila mama dr. Toneta Ferenca, ki je napisal marsikatero lepo pesem o Prlekiji in vinski trti. Na to temo sva si izmenjala kakšno misel, še danes ga pogrešam, skrbno pa hranim steklenico z njegovim šiponom. Njegov sin je dr. Mitja Ferenc, tudi zgodovinar, v javnosti znan kot pevec pri Prifarskih muzikantih, kar ni nič presenetljivega. Gospa Frančiška Zorko iz gostilne Zorko mi je dejala, da so bili vsi fantje Ferenci, pet jih je bilo, odlični glasbeniki oziroma pevci. V občinski stavbi sta spominski sobi skladatelja Osterca in župnika dr. Frana Kovačiča. Bil je zgodovinar, filozof, teolog, pedagog, urednik, diplomat, ustanovitelj Marijanišča in avtor prvega znanstvenega filozofskega dela v slovenščini.
Ko boste prispeli v Veržej, se ne pustite zmesti kažipotom, ki vas (ne) pripeljejo do turistično informativnega centra oziroma Galerije Duo (Center umetnostne obrti), ki spada v sklop Marianuma. Prijazno osebje vam bo postreglo z vrsto koristnih informacij in vam razkazalo odlično postavljeno razstavo ter prikupne spominke. Res je, tudi v Veržeju je vse najboljše v ljudeh.
