Svet se neprestano spreminja, nekatere spremembe gredo na bolje, druge na slabše. Slednjih se bolj zavedamo, prve imamo za samoumevne in zaslužene. Kadar nam gre najslabše, na vse grlo vpijemo, da si želimo sprememb, in pričakujemo, da bodo po naši meri. Takšni pač smo, po svoji meri bi si radi pokorili naravo, po svoji meri bi si radi oblikovali človeško telo, po svoji meri drugačimo lastno zgodovino in se prepuščamo univerzalnim resnicam skupin, kvalija pa velja le, kadar želimo komplicirati med naročanjem z jedilnega lista.
Odkar sta nas asimilirala ameriška kultura in njihov sistem vrednot, je videti, da smo dosegli plato. Postali smo vsevpijajoča brozga, ki se hrani s populizmi in se s celotno bitjo predaja umetni iluziji stvarnosti. Pred našimi očmi se topijo ledeniki, pred našimi nosovi se zastruplja zrak, prodajajo nam vodo v trgovinah, ovirajo kmetovanje in manipulirajo z našo spolnostjo. Starši, ki imajo več otrok, bi znali povedati, kako se lahko v nekaj letih na glavo obrnejo smernice in priporočila. Če eno leto svetujejo dojenje, čez čas vpijejo, da je treba otroka hraniti s kislim zeljem in premogom. A tudi to je zgolj začasno, saj se svet, kot rečeno, neprestano spreminja. Če si želimo, da bi se v prihodnosti ohranila slovenščina, to ne vpliva na veliko verjetnost, da bodo nekoč ugasnili vsi jeziki, ki jih govorimo danes.
A želja je kljub temu plemenita in še vedno obstajajo idealisti, ki ji sledijo, čeprav so se znašli v krempljih in odvisnosti od ljudi, ki se pretvarjajo, da so zaščitniki naše države, v resnici pa so podporni stebri utvare, da imamo lastno državo. To so tisti, ki vedo, pa ne povedo, bojda za skupno dobro. In so za to zelo dobro plačani. A niti to ni nič novega. V resnici je naša sposobnost, da si prikrajamo resničnost, tista danost, ki je največ vredna. Kaj lepšega kot oči uprte v nebo; ene vidijo podobe v oblakih, druge božje kraljestvo, tretje pa se zavedajo, da stojijo na kamnu, ki drvi skozi prostranstva vesolja s hitrostjo 100.000 kilometrov na uro. Se je zaradi tega vredno prerekati? Raje podaljšajmo jedilnik.
