BREŽICE, POSTOJNA – Neslana šala bi bila, da Brežice po prebivalstvu postajajo iz mesteca mesto. Pa vendar so v sprejemnem centru na Policijski upravi Brežice samo včeraj do dveh popoldne pripeljali 251 tujcev, ki so na nedovoljen način v nočnem in jutranjem času prestopili državno mejo na območju Policijske postaje Brežice. Tam so jih evidentirali ter napovedali Hrvatom, da jih bodo kmalu vrnili. »Nihče od tujcev ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji,« je tiskovna predstavnica Policijske uprave Novo mesto Alenka Drenik razložila stanje beguncev, ki se v Brežicah dobro počutijo, med policijskimi postopki je poskrbljeno za hrano in namestitev.
»Pripravljenih imamo 250 začasnih ležišč, v Brežicah jih je na voljo še 150, ki jih bomo, če bo potreba, prepeljali sem. Beguncem so na voljo tudi oblačila pa hrana. Ponudimo jim konzerve, sadje, vodo, kruh, hrano pač, ki je primerna tej populaciji. In radi jo vzamejo,« je povedala Zdenka Močnik, vodja brežiške izpostave uprave za zaščito in reševanje. Sicer so v pomoč beguncem vključeni aktivisti in aktivistke Karitasa, Rdečega križa in drugih nevladnih organizacij. »Nevladne organizacije zelo dobro sodelujemo, praksa pa bo pokazala, kako si bomo razdelili delo. Zdaj je naša naloga, da skrbimo za zaloge hrane, vode in higienskih pripomočkov za zbirni center v Brežicah,« je povedal Jernej Agrež, prostovoljec in koordinator Humanitarnega društva Adra Slovenija za Posavje.
Kako spremenljive so razmere, priča epizoda s prvim vlakom, ki je še v četrtkovem večeru prispel na mednarodni železniški mejni prehod Dobova. »V Nemčijo, v Nemčijo!« so na naša poizvedovanja soglasno odgovarjali begunci na vlaku, ki je k nam prispel nekaj po sedmi uri zvečer. Zmedeni, ker niso vedeli, kje so, so novinarje spraševali, ali je kaj narobe, ker stojijo. »Imam papirje,« je zagotavljal Iračan. »Imam vozovnico za vlak,« je dodal in pokazal še papir, za katerega je upal, da bo vstopnica v obljubljeno deželo, Nemčijo. A bil je le list, ki ga je dobil od hrvaških državnih organov, da je začasno nastanjen na Zagrebškem velesejmu. Verjetno je bil prav ta moški srednjih let eden od 150 potnikov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v schengenski prostor.
V nekaj urah se je tudi njihovo razpoloženje na vlaku spremenilo: od začetne evforije do napetosti in vzklikov, da so na vlaku lačni in žejni otroci. In celo poskusov, da bi skozi okno zapustili vagone vlaka. »Tujcev zvečer ni bilo mogoče vrniti v Republiko Hrvaško, zato so bili nastanjeni v centru za tujce v Postojni. Aktivnosti policije za vrnitev omenjenih tujcev se nadaljujejo,« je včeraj pojasnila Drenikova.
Mnenja domačinov
V noči na petek so okoli 150 potnikov s tega vlaka prepeljali v postonjski begunski center. V okolici centra, ki leži v naselju Veliki Otok, kilometer stran od vstopa v Postojnsko jamo, je vse mirno. Tujci so notri, policisti so jih vozili v maricah, nam navrže ena izmed tam zaposlenih in doda: »Polhna bajta jih bo hmal.« Čeprav so namestitvene kapacitete centra (ki je v bistvu območje, obdano z ograjo, rešetkami in policisti) pred valom beguncev povečali na 300 postelj, bodo te kaj kmalu zapolnjene – če jih Hrvati ne bodo želeli prevzeti nazaj, kot je bil to primer v četrtkovem večeru. Podžupan postojnske občine Andrej Berginc je povedal, da so begunci v centru predvsem začudeni in ne vedo, kje pravzaprav so: »Ciljna država zagotovo ni Slovenija,« je prepričan.
Domačini iz Velikega Otoka imajo različna mnenja o reki migrantov, ki se jim vse bolj bliža: »Enkrat v preteklosti je pobegnila večja skupina in so jih tukaj okoli lovili,« se spominja Bogdan, eden prvih sosedov begunskega centra, ki pravi, da krajanov tako ali tako nihče ne vpraša. Malo naprej soseda Jožefa pove, da je v njej občutek za sočloveka premagal strah: »Treba jim je pomagati in vsak v sebi ve, kaj je dobro in kaj ni.« Tretji sosed – ki ima njivo tik ob centru – se ne spominja, da bi kdaj bile težave, »kot bi bila ena prazna hiša«; spet četrta soseda s strahom pripomni: »Nikomur ne bi pasalo, ker ne veš, kaj dobiš. Smilijo se mi, ampak dovolj je eden napačen...«
Počasno naraščanje
Število beguncev je v Posavju iz ure v uro počasi, a vztrajno naraščalo, medtem ko so policijska vozila (tudi po večkrat na uro) dovažala manjše skupine ljudi. To število bi znalo danes skokovito narasti, govor je o številki 1000 in tudi več, sploh če se bodo uresničile besede hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ki je neprijetno presenetil z namero, da migrantov pri Hrvatih ne bodo več registrirali, ampak jih bodo organizirano preusmerjali proti Madžarski in Sloveniji. »Tak pristop in tak način nista v skladu z nobenimi pravili EU, kaj šele s pravili schengenskega sistema, v katerega želi Hrvaška vstopiti. Takšen nekontroliran proces pomeni za slovenske organe, v prvi vrsti za policijo, izjemen izziv,« se je kritično odzval državni sekretar na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Milanovića je okrcala tudi Evropska komisija: »Za Hrvaško veljajo evropska azilna in schengenska pravila, po katerih je treba vsako osebo, ki vstopa v državo brez ustreznih dokumentov, registrirati, ji vzeti prstne odtise in dati priložnost, da zaprosi za azil.«
Poseben vlak je včeraj iz Tovarnika ob hrvaško-srbski meji v Zagreb pripeljal približno 1200 migrantov. Z avtobusi so jih zgodaj popoldne prepeljali v namestitveni center na Zagrebškem velesejmu, takrat so prvi avtobusi z migranti že krenili tudi proti Madžarski, ki naj bi poskrbela za njihov prevoz do avstrijske meje. Madžari so prav tako včeraj začeli graditi več kot 41 kilometrov dolgo ograjo na meji s Hrvaško. Iz Budimpešte so še sporočili, da so se odnosi s Hrvaško občutno poslabšali zaradi politike Zagreba do migrantov.
V Sloveniji 40 prošenj za azil
V EU je v drugem četrtletju prvič za azil zaprosilo 213.200 ljudi, kar je 15 odstotkov več kot v prvem trimesečju. Predvsem je naraslo število prosilcev iz Sirije – teh je bilo 43.995 oz. 21 odstotkov, največ jih je azil iskalo v Nemčiji, na Madžarskem, v Avstriji in na Švedskem. V Sloveniji je medtem za azil zaprosilo 40 ljudi, največ Irancev. Število prosilcev za azil v Sloveniji se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za 13 odstotkov, s 40 prošnjami pa smo bili med državami z najmanj prosilci za azil. Največ jih je prišlo iz Irana (10) ter Albanije in Somalije (po pet), je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat.
Zbor posebne policijske enote
Včeraj popoldne je bila na novomeški policijski upravi sklicana posebna policijska enota (PPE). Razporejali jo bodo po meji, mestih – kjer bo pač treba. Dogodki, zaradi katerih so sklicani pripadniki PPE, so povezani predvsem s hujšimi kaznivimi dejanji in množičnimi kršitvami javnega reda in miru, večjimi naravnimi in ekološkimi nesrečami, iskanjem pogrešanih oseb in drugimi zahtevnimi varnostnimi nalogami. Beguncem so na voljo tudi oblačila pa hrana. Ponudimo jim konzerve, sadje, vodo, kruh, hrano pač, ki je primerna tej populaciji.
