LJUBLJANA – V Sloveniji bi se lahko končno – saj imamo že 25 let svojo državo – že naučili, da za večjo učinkovitost na nekem področju, denimo za to, da bi »čim bolje pripravljeni pričakali bližajoči se begunski val«, res ne potrebujemo toliko sestankovanja, kaj šele kopice komisij, kolegijev, koordinacij in usklajevalnih skupin.
Drži, zunanji minister, predsednik vladnega Desusa Karl Erjavec je prav predvčerajšnjim vodil sestanek usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike. V njej poleg ministra Erjavca sodelujejo še predstavniki ministrstev za notranje zadeve, za obrambo, za delo in za zdravje pa kabineta predsednika vlade, urada vlade za komuniciranje (Ukoma), uprave za zaščito in reševanje, nevladnih oziroma humanitarnih organizacij ter, ne nazadnje, lokalnih skupnosti, na območju katerih naj bi namestili begunce (migrante), če bodo prišli na območje naše države. Ja, lahko bi rekli, da je usklajevalna skupina skoraj že podobna manjšemu parlamentu.
Zadostovala bi videokonferenca
Skratka, Erjavec je druge članice in člane usklajevalne skupine uvodoma (najprej) seznanil z vsebino nedavnega neformalnega zasedanja ministrov za zunanje zadeve držav članic EU, ki je bilo (v Luksemburgu) namenjeno predvsem določitvi skupnega okvira vseevropskega odziva na begunsko in migracijsko problematiko. S tem bi jih lahko seznanil tudi po elektronski pošti. In ko bi to člani usklajevalne skupine prebrali, bi mu lahko s predlogi, pobudami ali celo kakšnim vprašanjem glede zaželeno celovitega pristopa k reševanju begunske problematike, zagotavljanja solidarnosti in prihodnjega boja proti tihotapljenju ljudi prav tako lahko odgovorili – po elektronski pošti. Tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in ministrica za obrambo Andreja Katič bi lahko udeležencem sestanka dozdajšnje aktivnosti MNZ in policije ter obrambnega ministrstva, Slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje predstavili na videokonferenci. Saj kljub naši še vedno nepojmljivo zbirokratizirani politiki ne živimo več v kameni dobi.
Ste vedeli, da si predstavniki lokalnih skupnosti, ki so med sabo povezani v Združenju mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, glede migrantske problematike želijo predvsem dovolj jasnih usmeritev državnih organov? Ko bo to treba. Le kdo bi na to možnost pomislil, a ne? Pa ne samo to, nihče od sodelujočih na usklajevalni seznanitvi celo ni nasprotoval spoštovanju načel humanitarnosti, solidarnosti in strpnosti. Vau. Jasno, za to, da so se članice in člani na usklajevanju med sabo tudi nekajkrat vljudnostno »potrepljali« (da so hvalili rezultate svojega dozdajšnjega sodelovanja), pa pravzaprav ne bi potrebovali niti videokonference.
Saj meje nismo sposobni zapreti Sočasno s sestankom Erjavčeve usklajevalne skupine je v državnem zboru potekala seja parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNVOS), le da se je ta precej bolj posvetila proučevanju varnostnih vidikov begunsko-migracijske problematike, saj se, kot je po seji pojasnil predsednik komisije mag. Branko Grims (SDS), v tem hipu »soočamo z največjimi varnostnimi izzivi po zmagi v vojni za samostojno Slovenijo«. »Proces, ki smo mu priča, zagotovo ne bo kratkotrajen in bo po nekaterih napovedih trajal dlje, celo nekaj let,« je poudaril predsednik KNVOS. Grims meni, da bi edino trajno rešitev za migrantsko krizo lahko zagotovili z mednarodnim ukrepanjem na območjih, kjer se je vse skupaj začelo: »Tam (v državah, od koder migranti prihajajo v EU, op. J. V.) bi bilo treba urediti razmere tako, da bi bilo s tem tamkajšnjim prebivalcem omogočeno normalno, človeka vredno življenje...« Prepričan je tudi, da Slovenija v tem trenutku ni sposobna v celoti zapreti svoje meje in da to najverjetneje niti ni njen namen: »Naš namen pa je ohraniti varnost, izvajati Schengenski sporazum in v celoti upoštevati predpise in mednarodne obveznosti, ki so za nas zavezujoče.« Še dobro, da begunci oziroma migranti iz Azije in Afrike najbrž ne slutijo, kako zagnano se Slovenci pripravljamo na njihov prihod. Ali pa so bili o tem celo že obveščeni in so se prav zaradi tega doslej raje izogibali Sloveniji? |
