LJUBLJANA, KRŠKO – Medtem ko je pridelovalcem vreme naklonjeno, odkupne cene domače zelenjave nezadržno padajo. Kmetje opozarjajo, da so razmere za pridelavo in prodajo vse težje, saj se uvoz ne glede na všečno oglaševanje kupujmo domače, z njive na krožnik ali pa denimo iz sadovnjaka na mizo iz leta v leto povečuje. Poleg dejstva, da naši kmetje težko tekmujejo s pridelovalci iz Italije, Nizozemske, Danske, Francije, da ne omenjamo Makedonije, je ob zadnjem pogovoru s krškopoljskimi kmeti beseda nanesla na tisoče beguncev, ki v nabito polnih čolnih iz Libije, Egipta in Turčije plujejo proti obljubljeni Evropi. Če imajo srečo in jih reši ladja italijanske mornarice, pristanejo v begunskih taboriščih, od tam pa mnogi zbežijo po deželah Evrope in poskušajo preživeti z delom na črno. Kje? Množično tudi na zelenjavnih plantažah, kjer jih lastniki plačujejo po pet evrov na dan. Drugi razlog prenasičenosti našega trga z zelenjavo je še vedno trajajoča blokada Rusije, zato vsaj del v Moskvo namenjenega pridelka ostaja doma.
Slovenske zelenjave za eno veliko trgovino
Leta 2013 smo v Sloveniji na dobrih 4000 hektarjih pridelali okoli 80.000 ton zelenjave v vrednosti slabih 45 milijonov evrov. Povejmo še to, da je od omenjene količine le polovica tržne, se pravi tiste, ki jo pridelajo večji kmetje za prodajo, preostalo so vrtovi in manjše njive.
Delež samooskrbe je zelo nizek, okoli 37 odstotkov, kar je skrb vzbujajoče. Kaže, da tudi zadnji neposredni ukrepi z višanjem subvencij za pridelavo zelenjave ne bodo dosegli učinka. Prvič zaradi neugodnih cen in drugič zaradi vse bolj zapletene in nerazumljive dokumentacije, ki jo mora kmet izpolnjevati za pridobitev subvencij. Danes 70-letni Martin Komljanc iz Malega Mraševega, ki je v 30 letih ugledno zelenjavno kmetijo zgradil iz ohišnice, mi je pred meseci namignil: »Verjetno ne bomo šli v ta špil, preveč je papirjev!«
V Sloveniji pridelano zelenjavo bi torej lahko odkupila in prodala ena trgovska hiša. Pa se to ni in se zagotovo tudi ne bo zgodilo.
Tretji razlog je obupno visoka obdavčenost sezonskega dela.
Kmet Komljanc svoje pobiralce jagod plača po 3,3 evra neto na uro, kar je takole čez palec sedem evrov in več bruto. Povedano drugače, če želimo, da delavec prejme tri evre neto, moramo za državo dodati 120 odstotkov. Komljanc priznava, da je urna postavka nizka, a poudarja, da več njihova kmetija ne prenese.
Poleg blokade Rusije in večjega uvoza se je v zadnjih mesecih izkazalo, da govorice o suženjsko plačanih delavcih na poljih Španije, Francije, Italije očitno niso iz trte izvite. »Obstaja suženjski trg v Milanu,« poročajo predstavniki sindikatov italijanskih delavcev.
Shirani begunci sprejmejo prav vsako delo, da bi preživeli. Delodajalci jih seveda ne prijavijo, ker begunci tega tudi nočejo, saj tvegajo, da jih bodo oblasti vrnile v Afriko. Po neuradnih informacijah so za celodnevno delo na polju plačani od pet do deset evrov. Toliko kot Komljanca ali kmeta Darka Krošlja iz Zgornje Pohance pri Krškem stane sezonski delavec na uro. Povejmo, da Krošelj obdeluje 50 hektarjev polj, ima zaposlenih 30 delavcev in redno najema 40 sezonskih.
Če torej Krošlja oziroma slovenskega kmeta sezonski delavec stane 56 evrov na dan (osem ur), čemur moramo prišteti še stroške malice in prevoza, francoskega zelenjavarja afriški begunec stane petkrat manj. Če vse skupaj pomnožimo s 40 delavci, bo francoski kmet ob enakem številu delavcev beguncev na enaki površini prihranil vsaj 1600 evrov. V enem mesecu to znese dobrih 30.000 evrov. To je dodatni pritisk na slovenskega kmeta, v takem okolju ne more preživeti.
Pred tedni smo pisali o prvih kilogramih zgodnjega, recimo mladega krompirja. Kmetje na Krškem polju so v prvih dneh zanj iztržili 70 centov, na Ptujskem polju pa 60 centov za kilogram. Toda cena je v manj kot dveh tednih padla na 40 centov, danes sili še nižje. Prehitro, pravijo poznavalci.
Papriko lahko trenutno prodajo po en evro, kumare in bučke po 45 centov.
»Prodaja trenutno še gre, cene pa so nižje kot lani,« je povedal Andrej Turk z Broda v Podbočju, ki je letos prvič pridelal paradižnik v sodobnem, ogrevanem rastlinjaku.
»Trenutna cena paradižnika je 1,30 evra, kar je prenizko, lani je bila v tem obdobju 1,60 evra.« Kmetje sklepajo, da ceno dodatno znižujejo predvsem embargo na Rusijo in stroški dela. Morebiti tudi zaradi mizerno plačanih beguncev iz Afrike.
Da ne bo pomote, na poljih po Italiji in Franciji so že pred leti delali prav tako slabo plačani Kitajci: »To sem videl na lastne oči,« nam je povedal pridelovalec Marjan Jurečič. A kot kaže, so afriški begunci še cenejši.
Begunska statistika
Leta 2014 je Sredozemsko morje prečkalo 219.000 beguncev iz afriških držav in Sirije. Samo letos od januarja pa do maja se jih je na čolnih proti Evropi odpravilo 60.000. Med potjo jih je umrlo 1800, lani je utonilo 3500 migrantov.
