Beg pred industrijskim zmajem

Le devet kilometrov iz Šoštanja je na višini 645 metrov vas Zavodnje. Ko sprejme obiskovalca, je, kot da bi ga hotela zavarovati pred mogočnimi dimniki oziroma uparjalniki šoštanjske termoelektrarne. Iz te spokojne vasice je šel leta 1908 Ivan Napotnik na Dunaj študirat likovno umetnost in leta 1915 pri profesorju Bitterlichu končal specialko iz kiparstva. Pozneje je delal tudi v Budimpešti, med vojnama pa na domačiji kot kmet in kipar. Zatem se je preselil v Šoštanj, kjer je še danes njegova galerija. Najraje je delal v lesu. Umetnikova rojstna hiša še stoji, a jo boste težko odkrili, saj ni v središču vasi in se morate, da pridete do nje, podati v bližnje grape.

V vasi boste lažje našli še zelo dejavnega slikarja Jožeta Svetino, ki si bo letos naložil že osmi križ. Nekdanji šolnik je veliko naredil za kraj in njegovo komunalno urejenost. Do slikarjeve hiše in ateljeja vas bo usmeril lepo viden kažipot.

Zavodnje so tudi ena redkih vasi, ki še ima spodobno gostilno. A najprej pojdimo do cerkve sv. Petra in Pavla, saj stavba s tako pomembnima zavetnikoma ni kar tako. Prvič je bila omenjena že leta 1480. Nastala je kot grajska kapela gospodov Žamberških v 13. stoletju. Leta 1631 sta ob glavnem oltarju omenjena še stranska sv. Helene in sv. Valentina. Med letoma 1810 in 1813 so staro cerkev, razen zvonika, podrli in postavili novo s pravokotno ladjo. Podoba sv. Valentina je delo mojstra Janeza Andreja Straussa kot zaobljuba družine Slopšnek za zdravje ljudi in živine. Cerkve ni težko najti, saj kot običajno v vsakem kraju stoji na dominantnem položaju. V Zavodnju vodi do nje pot mimo obeliska žrtvam iz prve svetovne vojne, ki so ga leta 1931 postavili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, leta 2003 pa obnovili. Levo od cerkvene zgradbe je stari farovški marof, lepo obnovljen, menda se v njem obeta etnološki muzej. Cerkev so velikokrat prezidali, med drugim so konec 17. stoletja podrli korni zvonik in dozidali novega pred zahodno cerkveno fasado. Notranjost je bogato opremljena in poslikana, prav lepo jo je videti. V enem od medaljonov sta tudi brata sv. Ciril in Metod. Celotno notranjost sta leta 1891 poslikala Antonij in Jakob Brollo, pri izdelavi oltarjev pa je sodeloval znameniti slikar Janez Wolf iz Leskovca.

V bližnjem gozdu nad cerkvijo so še nekatere razvaline, ki spominjajo na to, da je tu nekdaj stal grad Žamberg, last grofov Schauenbergov, ki pa je menda propadel že v 15. stoletju.

Ob pokopališču stoji partizanski spomenik padlim, znanim in neznanim borcem v narodnoosvobodilnem boju. Zunaj pokopališča pa je povsem pri gozdu poseben objekt, ki spominja na sodobno kapelo, a je grobnica znamenite šoštanjske rodbine Vošnjak, ki je imela med vojnama največjo usnjarno na Balkanu. Iz tega rodu izhajata tudi Josip in Mihael Vošnjak, pionirja slovenskega hranilništva in ekonomskega osamosvajanja Slovencev v boju s tukaj živečim nemškim prebivalstvom.

V kraju sta še lepa šola in lesena skulptura, ki spominja na nekdanje forme vive v lesu, ki jih je organiziral Jože Svetina in vabil v kraj znane umetnike, sodelovali pa so tudi domači šolarji.

Komaj tri kilometre iz vasi proti Črni ali Slemenu je Kavčnikova domačija, izjemen etnološki spomenik kmečke domačije z dimnico. Nedaleč stran stoji še Žlebnikova domačija, pri kateri je leta 1944 padel pesnik in partizan Karel Destovnik - Kajuh. Vse pomembne podatke o kulturni dediščini boste našli v TIC Šoštanj ali v muzeju na velenjskem gradu. Zavodnje vas bo očaralo. Tako tiho, romantično in sporočilno bogato, daleč od ponorelega sveta.