Bazna postaja 
sprla več vasi

BUTAJNOVA – Mobilna telefonija je del vsakdana doma in v službah, pa tudi na poti – ko le ne pademo v tako imenovane bele lise (ki jim po domače rečemo luknje), kjer preprosto ni pokritosti s signalom mobilne telefonije. Ponudniki se sicer trudijo, da bi te bele lise pokrili, tako kot pri Simobilu: »Ob nakupu frekvenc smo se zavezali državi, da bomo do sredine leta 2017 ponudili širokopasovni mobilni internet v najmanj 225 naseljih ali skupinah naselij na ruralnih območjih Slovenije. Gre za bele lise, ki so povsem brez dostopa do hitrega interneta ali pa je ta slabo dostopen,« pojasnjujejo pri operaterju. Načrti, da bi širokopasovni internet pripeljali na ruralna območja, ki veljajo za bele lise, povsem brez širokopasovnega omrežja, pa so včasih kot računi brez krčmarja.

V sklopu aktivnosti pokritja kraja je Simobil prišel do kraja Butajnova in (pod njim ležečega) Šentjošta nad Horjulom. Ovinkasta cesta navkreber je ozka, in medtem ko zelenje kipi v naravi, se tam, pod vrhom hriba, vendarle prikaže Butajnova. Eden prvih krajanov, ki ga srečamo, ne živi v neposredni bližini načrtovanega oddajnika, a takoj pove, da je proti postavitvi oddajnika oziroma bazne postaje: »Malo naelektren odnos imamo s sosednjo vasjo Šentjošt. Oni to potrebujejo, ampak je nočejo postaviti pri sebi,« pripoveduje ter nas napoti v strnjeno gručo hiš, ki počivajo pod okoliškim vrhom. Tam je namreč lokacija, kjer naj bi stal Simobilov oddajnik.

Denar ni vse

Matjaž Beznik iz Civilne iniciative proti gradnji oddajnika na Butajnovi pojasni, da so zbrali nekaj prek 50 podpisov vaščanov Butajnove, ki so absolutno proti postavitvi bazne postaje preblizu hiš: »To je na začetku šlo mimo krajanov, delalo se je precej prikrito, prepričan pa sem, da je to za zdravje škodljivo,« začetke nasprotovanja pojasni Beznik: »Komercialni ponudnik storitev GSM ne more brez potrebe dolgoročno kvariti zdravja občanov. Želimo, da se to dejansko umakne dovolj stran od naselja. Mi tu živimo, mi smo v tem okolišu in mi bomo kasirali.«

Simobilu je namreč sprva kazalo precej dobro, pojasnjuje Miro Osredkar, ki se je v Butajnovo priženil, in pravi, da so pri njih glede bazne postaje nevtralni: »Prvotno je bilo načrtovano, da bi bazna postaja stala na posesti mojega sina, malo višje od štale.« Osredkarjevemu sinu so ponujali tudi plačilo oziroma odškodnino, »1200 evrov na leto so ponujali in sprva smo bili za«. Pri Miru je najbolj zanimivo to, da je včasih sam postavljal takšne bazne postaje, kot so jo kanili postaviti pri njem: »Ko smo delali v naravi, ni bilo nikoli težav. Ko pa smo jih postavljali v naseljih, so se ljudje vedno zanimali, za kaj gre. Ponekod je bilo 10 metrov od hiše ali pa samo tri metre.«

V Butajnovi je ob predvideni lokaciji štala, deset metrov naprej dve hiši, nato še več hiš. Malo nižje bodo gradili še eno hišo. Ljudi je okoli lokacije kar več, po pripovedovanju ene od vaščank pa se je vse začelo ob nasprotovanju nekega Gorenjca, ki se boji za svoje otroke. In kako je s strahom sovaščanov, je spoznal tudi Osredkar: »Nihče ni več o ničemer prepričan, ker v državi ljudje toliko lažejo. Če eden reče, da je sevanje, drugi pa, da ga ni, boš prej verjel tistemu, ki pravi, da je.« Tako je bilo tudi v Butajnovi, in pri Osredkarjevih so se odločili, da niso za postavitev bazne postaje: »Denar ni vse. Da potem nekdo zboli, pa misli, da je to dobil od antene na moji zemlji … moraš se zliti s krajani, ne moreš se spreti zaradi antene,« je prepričan.

Jalovi sestanki

Župan občine Dobrova - Polhov Gradec (v katero spada Butajnova) Franc Setnikar pojasnjuje, da so se s problematiko seznanili lani: »S predstavniki civilne iniciative smo se sestali in dogovorili, da pridobi projektno dokumentacijo investitorja z razvidno lokacijo postavitve in nato skličemo zbor občanov v naselju Butajnova, na katerega se povabi tudi predstavnike Simobila.« Prvi zbor krajanov je bil decembra lani, aprila letos pa še drugi – tokrat so se ob civilni iniciativi proti oddajnikom pojavili še predstavniki civilne iniciative v podporo postavitvi oddajnika v naselju Butajnova.

Beznik je nad pojavom druge iniciative ogorčen in pravi, da njeni člani ne prihajajo iz Butajnove, ampak drugih naselij v dobrovsko-polhograjski občini, ki si želijo Simobilovega signala in interneta: »Drugod zbirajo podpise, da bi bil oddajnik pri nas. Ta stvar pa zadeva ozek krog ljudi v tej mali vasi, kjer nameravajo graditi. Uporabili bomo vsa sredstva, da se oddajnik tukaj ne bo postavil,« odločno de Beznik.

In čeprav so na drugi sestanek povabili tudi predstavnika Zveze ekoloških gibanj Slovenije ter predstavnika Inštituta za neionizirna sevanja, strah pred oddajnikom ni nič manjši. Župan Setnikar pravi, da se je po drugem jalovem sestanku občina obvezala, »da bo na podlagi predlogov, ki jih bodo posredovali civilna iniciativa proti oddajnikom in posamezni krajani, sama poskušala poiskati konkretno lokacijo, ki bo sprejemljiva za krajane.« Vmes so v Simobilu prejeli nekaj okvirnih predlogov lokacije, ki pa jih še niso preverili z vidika sprejemljivosti gradnje (dostop, elektrika ter soglasje lastnika), a: »Če bi bila katera od predlaganih lokacij tudi tehnično ustrezna, seveda ni več ovir za ureditev vseh drugih aktivnosti ob postavitvi bazne postaje.«

Beznik predstavi prepričanje članov njegove iniciative: »Tu gre predvsem za igro kapitala, da bi imel komercialni ponudnik najmanjše stroške. Zagotovo je dovolj drugih lokacij, tudi okoli Šentjošta so hribovja. Mogoče je treba malo več denarja investirati. Malo je treba iti okoli, ne pa se pri prvem ustaviti,« doda. »V Šentjoštu jamrajo, da jim ne dela, oddajnika pa nočejo imeti, pa imajo take lepe griče,« pravi Ljubica Osredkar, daljna sorodnica Mira, ki živi ob vznožju vasi. Tudi ona je proti postavitvi: »Pri nas ne potrebujemo Simobila. Mobitel dela, imamo dva, pa sploh ni težav,« pohvali Telekom Slovenije, v katerega je odšlo podjetje Mobitel. Simobil bo moral na takšno priljubljenost v Butajnovi še počakati.