ORMOŽ – Ne le na tisoče zaposlenim in njihovim družinam ter seveda bankam in drugim upnikom, temveč tudi prebivalcem obrobnih slovenskih krajev, kjer niso dokončali svojih, večinoma že plačanih del, so življenje zagrenili direktorji že propadlih ali propadajočih gradbenih velikanov. In da bo zadeva še hujša, marsikje, kjer so zapustili nedokončana delovišča in gradbišča, so se gradbeni tajkuni izkazali kot izjemno slabi gospodarji. Svojim podrejenim so dovolili, da so na deloviščih, predvsem cestnih odsekih, mostovih, predorih ..., poleg razritih njiv in drugih površin pustili propadati gradbene materiale, ki poleg neposredne finančne škode precej ogrožajo tudi naravno okolje – predvsem podtalnico.
Delo po polžje
Prav to se dogaja tudi na severovzhodu države, med Ptujem in Ormožem, kjer že desetletje čakajo na izgradnjo hitre ceste, ki bi bila nekakšna povezava ormoškega območja z avtocesto Maribor–Zagreb ter Maribor–Ljubljana. Trenutno je najbolj svež v letu 2011 začeti 4,2 kilometra dolgi odsek hitre ceste od Ormoža proti Markovcem, ki ga je GP Primorje iz Ajdovščine brez pojasnil opustilo, pobralo delavce in stroje ter za sabo pustilo samo svojo reklamo. Zdaj pa se iz Ajdovščine, kjer se bolj ubadajo s prodajo direktorskih mercedesov, nihče ne oglaša. Gre sicer za odsek, ki se začne praktično na izhodu iz Ormoža proti osrednji Sloveniji, in roki, ko naj bi propadli Hildin Vegrad zgradil viadukt čez Sejanski potok in propadajoče Černigojevo Primorje odsek hitre ceste od Ormoža proti Markovcem, so že potekli. Hitra cesta, katere načrtovanje in umeščanje v prostor se vlečeta že od začetka tega tisočletja, torej skoraj ducat let, in za katero so bila na potezi od Ormoža do Novega Jorka pri Markovcih tudi že odkupljena in plačana zemljišča, je zamišljena kot hitrejša povezava Ormoža z avtocestnim omrežjem. Cesta, po kateri za zdaj Ormožani porabijo uro, da se pripeljejo na avtocesto pri Dražencih ali pri Kidričevem, je polna omejitev hitrosti, saj večinoma poteka skozi obcestna naselja, na njej pa je tudi nekaj črnih točk, kot denimo križišče pri BS Žiher v Moškanjcih, ter tudi v nekaterih drugih krajih. Žalostno je, da so zemljišča odkupljena in je iz njih že posneta vrhnja plast zemlje, tako da jih ni mogoče uporabiti, medtem ko čakajo na dokončno izvedbo ceste.
Dars se je umaknil Zadevo smo preverili tudi v državnem cestninarju, kjer so nam le na kratko odgovorili: »Obe pogodbi (prva za viadukt Sejanca na glavni cesti G1-2 Hajdina–Ormož, odsek Gorišnica–Ormož, druga za zgraditev mostu čez kanal HE Formin na glavni cesti G1-2 Hajdina–Ormož, odsek Gorišnica–Ormož) sta bili prekinjeni oziroma je Dars odstopil od njih. Novih postopkov v zvezi s tem projektom trenutno ni v teku, kdaj bodo, za zdaj ne napovedujemo.« |
Novi rok: 100 dni
Velenjskemu Vegradu, ki naj bi zgradil viadukt čez Sejanski potok, je uspelo postaviti samo pilote, naprej pa ni prišel, saj je podjetje, kot je znano, zašlo v težave in nato v stečaj. Še čudnejša je zgodba o gradnji 4,2 kilometra dolgega cestnega odseka, za katerega je Primorje lani že začelo pripravljalna dela, posnelo vrhnjo plast zemlje, tako da zdaj na tistem območju ni mogoče niti sejati niti orati, in potem gradbišče meni nič, tebi nič zapustilo. Tako so zemljišča od križišča za ormoško obvoznico od viadukta proti odtočnemu kanalu za HE Formin razrita, na gradbišču pa se že skoraj leto dni nič ne dogaja. Čeprav so namreč bile prve predpogodbe za izvedbo tega dela hitre ceste podpisane pred osmimi leti, se je prvič bolj resno k temu pristopilo v letu 2008. Slabo se je torej končalo najprej z Vegradovo neizvedbo viadukta, ki naj bi bil končan v letu 2010. Ostali so le dokumentacija in podlaga za nosilne stebre ter prvi steber. Ormoški župan Alojz Sok je ob obisku vlade v tem tednu povedal, da je razočaran, enako kot tudi vsi državljani. »Zelo nas žalosti, da je to območje, kjer so sicer bile najlepše njivske površine, zdaj v takem klavrnem stanju. Kot občina smo na to opozorili že lani in zdaj čakamo stodnevni rok, da o nameri, kaj bo s tem projektom, zelo pomembnim za razvoj ormoške občine, storila nova vlada. Izvedba tega 4,2 kilometra dolgega odseka hitre ceste je bila namreč predvidena že v lanskem programu gradnje hitrih cest in glede na predračun bi zanjo potrebovali okoli 4,5 milijona evrov. Z našo občino je Primorje celo sklenilo pogodbo o lokacijah, od koder bi lahko vozili gramoz kot nasipni material. Marca lani je kazalo, da se bo kaj premaknilo, a so po mesecu in pol nehali delati, pospravili stroje ter odšli,« je razočaran ormoški prvi mož.