Slovenci smo bili prometno že zelo zgodaj razviti, kar med drugim kaže najdba okoli 5200 let starega kolesa na Ljubljanskem barju. Uradno zgodovino razvoja avtomobilizma na naših tleh zaznamuje za tiste čase prav poseben dogodek, ko je baron Anton Codelli novembra 1898 z avtomobilom benz velo comfortabile z Dunaja prvič prispel v Ljubljano. S tem tudi v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) v Bistri začenjajo novo stalno razstavo Naš dragi avto, prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem.
Avto le za bogate
»Codelli je bil torej prvi avtomobilist, promet z motornimi vozili pa se je pri nas začel resneje razvijati šele v začetku 20. stoletja,« nam je ob ogledu razstave, ki jo bodo odprli nocoj, povedal Boris Brovinsky, vodja prometnega oddelka. »Pred prvo svetovno vojno je bilo treba temu novemu prevoznemu sredstvu prilagoditi prometne predpise in znake, prometno signalizacijo in druge podrobnosti.«
Slovenci torej pišemo že več kot stoletno zgodovino avtomobilizma. »Sprva so bili lastniki avtomobilov predvsem premožni meščani, veleposestniki, grofje, plemstvo, tovarnarji in drugi,« razloži Brovinsky. »Avtomobili so bili dragi in so si jih lahko privoščili le redki izbranci.«
A vrnimo se spet na začetek. »Ko se je baron Codelli pripeljal po cesti, so ljudje to čudo tehnike sprejeli z zanimanjem in hkrati z negodovanjem,« pove naš sogovornik in vodnik po razstavi. »Codellijev avto so namreč imenovali tudi hudičev voz. To je bilo obdobje privajanja na to tehnično novost. V drugem obdobju, med obema vojnama, je bil avtomobil že veliko bolj domač, pa še vedno ni bil tako lahko dostopen. Kupovali so jih bogatejši meščani, podjetniki, trgovci in gostilničarji, tudi taksisti so že obstajali. Na takratnem domačem tržišču še vedno ni bilo takega avtomobila, kakršen je bil v Ameriki ford T, ki je s tem modelom najbolj motoriziral državo. Prodali so jih kar 15 milijonov, dostopen pa je bil skoraj vsakemu Američanu.«
Prva cesta do Bleda
Nekdanja Jugoslavija in z njo Slovenija sta se poskušali tudi na področju avtomobilizma. »Svoj avto smo dobili z zastavo 600D, ki je tudi na ogled na razstavi v TMS v Bistri, in pozneje z modelom 750,« je povedal Brovinsky. »Ne smemo pozabiti na stoenko, ki je bila v svojem času najbolj ljudski avto pri nas, bila je tudi nekoliko višjega razreda kot fičko.«
Boris Brovinsky je še povedal, da bi težko na prste obeh rok prešteli avtomobile, ki so ob koncu 19. stoletja vozili po naših cestah. V začetku novega stoletja do prve svetovne vojne je bilo na območju današnje Slovenije od 150 do 200 avtomobilov in od 200 do 300 motornih koles. Leta 1929 naj bi bilo v Dravski banovini že 1267 osebnih in 632 tovornih avtomobilov.
Baron Codelli je s svojim vražjim vozom zagotovo dvigoval veliko prahu, tako in drugače. Prvo pravo brezprašno cesto smo dobili šele v 30. letih prejšnjega stoletja. To je bila betonska cesta med Ljubljano in Bledom. Po mestih so v tem času z granitnimi in lesenimi kockami že tlakovali prve krajše odseke. Srečo so imeli Primorci, saj so jim Italijani med obema vojnama že takrat asfaltirali ceste. Po drugi svetovni vojni smo kmalu prišli do okoli 280 do 300 kilometrov asfaltiranih cest.
Codelli je bil zgolj premožen lastnik, ki si je lahko privoščil avto. Nekateri so jih hoteli tudi izdelovati. Slovenci imamo izjemnega pionirja na področju razvoja avtomobilizma. To je bil Stanko Bloudek, ki ga sicer poznamo kot graditelja planiških skakalnic in med drugim tudi kot začetnika letalstva na Slovenskem. V 30. letih je ustanovil tovarno Avtomontaža, razvijal pa je tudi svoj domači avtomobil triglav, ki je imel karoserijo iz vezane plošče, prevlečeno z usnjem, vendar resnejše proizvodnje ni bilo. Raje se je preusmeril v proizvodnjo avtobusov, njegova Avtomontaža pa je bila tudi mednarodno precej uveljavljena.
Dolenjska katrca zadnja
Slovenci smo bili vedno naklonjeni avtomobilizmu. Tako so priljubljeno vozilo renault 4, ki ga veliko bolj poznamo kot katrco, sestavljali v ljubljanskem Litostroju, poleg nje tudi renault 8 in 12, proizvodnjo pa so pozneje preselili v Novo mesto v IMV, Industrijo motornih vozil. Tam so kratek čas sestavljali tudi angleške austine.
»Katrco so v Novem mestu izdelovali vse do leta 1991, ko so sklenili njeno proizvodnjo,« je še povedal Brovinsky. »Torej so tudi zadnjo katrco na svetu izdelali dolenjski delavci. V našem muzeju imamo lepo zbirko Renaultovih vozil, ki pa je zdaj v Novem mestu, kjer odpirajo muzej avtomobilske in prikoličarske industrije.«
Najstarejši primerek na novi stalni razstavi TMS v Bistri je nemški picollo, ki naj bi ga izdelali med letoma 1906 in 1911, saj točnega datuma ne morejo določiti. Avto je še vedno v voznem stanju in ima na razstavi prav posebno mesto, velja za enega najstarejših ohranjenih avtomobilov na Slovenskem in je hkrati eden najstarejših eksponatov Tehniškega muzeja Slovenije.