Barčico Ljubljanica
 bodo splavili na Bledu

BLED – Ljubljanica 2 že dobiva obliko prave ladjice z ravnim dnom za prevoz potnikov po jezerih, rekah in prekopih. Deset metrov dolga barka za 50 ljudi s straniščem in šankom je na prvo oko podobna plovilom, ki vozijo po prekopnih kanalih Francije.

Enaintridesetletni lesarski inženir Anže Logar, graditelj čolnov z Bleda, jo je začel sestavljati že lani. Ko je nažagal macesnove tramove in na centralno kobilico pripel rebrasto ogrodje, je spoznal, da bo delavnica komaj dovolj velika za 10 metrov dolgo in 4,2 metra široko lesenjačo. Na narobe poveznjeno rebrasto ogrodje je v dveh slojih pritrdil na 15 centimetrov široke pasove narezano vodoodporno vezano ploščo. V drugi fazi jo je oblekel s steklenimi vlakni težje gramature, nato pa vse skupaj nekajkrat prebarval.

Ob straneh je imel le dober meter prostora za gibanje, kar je pomenilo, da je moral na pol narejeno barkačo spraviti iz delavnice, jo obrniti in spet namestiti v delavnico, nato pa se je lotil stranskega dela trupa in zadnjega dela.

»Krma je najmočneje zgrajena. Pri vpetju nosilcev in dveh motorjev je podlaga dodatno utrjena s hrastovim lesom.«

Tudi pohodna površina je iz macesnovine, debele 24 milimetrov.

»Dno je prosto pretočno in nima prekatov. Namesto z neprepustnimi komorami smo kalužni prostor napolnili z ločenimi napihljivimi tubami v skupnem volumnu 14 kubičnih metrov.«

Po načrtih bo imela 16 premičnih klopi in jopiče za vse potnike, kot velevajo pravila. Barka bo težka okoli 6500 kilogramov, največja skupna teža, se pravi s tovorom ali potniki, pa bo 10 ton.

Logar je študiral v Ljubljani na biotehniški fakulteti na oddelku za lesarstvo, nato pa se je za dve leti odpravil na Finsko na specializacijo gradnje klasičnih plovil. V deželi tisočerih jezer imajo zagotovo dovolj znanja in zelo samokritičnemu Logarju lahko kar verjamemo, da bo barka uspešno plula po Ljubljanici in prevažala turiste, ki jih je iz dneva v dan več.

Ladjico je skupaj z Logarjem oblikovala dizajnerka Ivana Žigante, ki je barki privzdignila kljunček in streho vpela v stranska, navzgor ukrivljena nosilca, pripeta na bok barke.

»Tudi streha je pohodna,« zatrjuje Logar. »Računali smo na količino snega, ki lahko pade v Ljubljani.« Obenem bo streha priložnost za najpogumnejše, ki se bodo lahko z nje vrgli v Ljubljanico – ta naj bi bila do naslednjega leta, ko bodo vsi ljubljanski zaselki priključeni na kanalizacijsko omrežje, čista in primerna za kopanje.

Kapitan bo imel odprto minikabino, za spomladanske in jesenske dni so ob straneh predvideli steklena okna, da bodo turisti v zavetju.

Barko bosta poganjala dva motorja s po 25 konjskimi močmi, kar bo dovolj za elegantno plovbo po Ljubljanici. Ladjica bo pristajala bočno, potniki se bodo lahko vkrcali in izkrcali na obeh straneh, tudi privezana bo bočno, vselej proti toku, zato ima nekoliko privzdignjen kljun.

Logar končuje dela in konec junija jo bo prvič tehnično splavil na Blejskem jezeru.