KONFLIKTNEŽ

Barbara Lovše Sodnik
 toži brata Tomaža Lovšeta

Objavljeno 24. februar 2012 09.45 | Posodobljeno 23. februar 2012 21.37 | Piše: Irena Divković Milanović

Lovše očitno ni v konfliktu le s Tino Maze, ampak tudi s sestro Barbaro.

Tomaž Lovše si je zapravil tudi prijateljstvo s Tino Maze (foto: Marko Feist).

LJUBLJANA – Novica, da je Barbara L. S. 21. decembra 2011 na vzhodnokaribskem vrhovnem sodišču, na trgovskem odseku višjega sodišča Britanskih Deviških otokov, tožila Tomaza F. L. iz Monaka ter Findale Enterprises Ltd. iz Tortole, zagotovo ne bi bila v središču pozornosti slovenske javnosti, če ne bi bili že seznanjeni s kontraindikacijami tranzicije in globalizacije.

Premoženjske pravice – posledice

Usoda ljudi prvorazrednega značaja za slovenski in regionalni posel ter šport se očitno lahko rešuje samo na povsem oddaljenem, eksotičnem kotičku sveta. Zanimivo je še, da je novico na spletu prvi objavil portal iz Miamija Offshore Alert. Ker je tožnica Barbara Lovše Sodnik, prvoobtoženi je njen brat Tomaž F. Lovše, predsednik Smučarske zveze Slovenije, drugoobtoženi pa podjetje, ki je lastnik Diners Cluba Slovenije in Italije, je jasno, kakšne tektonske premike bi lahko sodni epilog s Karibov sprožil na obeh straneh Jadrana. Kaj bi to pomenilo za družino Lovše, je težko predvideti, saj ne gre za spor med zakoncema, temveč med krvnima sorodnikoma, a ker zadeva premoženjske pravice, je nemogoče napovedati posledice. Slovenska javnost se zadnje čase sicer ukvarja predvsem z Lovšetovimi nesoglasji z najboljšo smučarko Tino Maze, Barbarina tožba proti bratu pa dokazuje, da Lovše ni v konfliktu zgolj v smučarski zvezi, temveč tudi v lastni družini in zasebnih poslih.

Prenos lastništva

Tožnica Barbara Lovše Sodnik, ki jo zastopa Ogier na naslovu Qwomar Complex, Road Town, Tortola (torej v glavnem mestu davčne oaze), toži prvoobtoženega Tomaža F. Lovšeta z naslova 19 Rue des Spelugues, Monako, in drugoobtoženega iz Road Towna, Tortola, BVI, je zapisano na začetku ene izmed najeksluzivnejših tožb novejše slovenske tajkunske srenje, ki pa bo skoraj gotovo občutno vplivala na delovanje slovite hiše kartic. Tožnica, tako piše, je beneficiarna lastnica 20.000 prenosljivih delnic drugoobtoženega podjetja, evidentiranih v lastniškem certifikatu No. 11, kar pomeni 40 odstotkov lastništva. Od prvoobtoženega zahteva, da tolikšen delež oziroma odstotek lastništva prenese na tožnico. S temi ključnimi besedami je opisano bistvo tožbe, ki jo je Barbara sprožila proti bratu Tomažu. Nominalna vrednost deleža je ocenjena na pol milijona dolarjev. Tožbo je podpisal Michael J. Fay iz omenjene pisarne Ogier: gre za nekdanjega sodnika in izkušenega odvetnika, specializiranega za podobne primere poslovnih sporov. Na koncu tožbe je zapisana opomba, češ da tožnica ne more priložiti certifikata, saj je rezidentka zunaj jurisdikcije. Čeprav spor poteka na karibskem območju, je pomembno upoštevati, da sta sodstvo in trgovinsko pravo na Britanskih Deviških otokih izjemno razviti in temeljita na britanskih zakonih, saj otočje spada pod Združeno kraljestvo, povrhu pa je vodilna offshore baza za finančne posle.

Hotel jo je prikrajšati

Jasno je torej, da ena najuspešnejših Slovenk, ki je opravljala tudi funkcijo direktorice Diner Cluba Italija od polovice 2008., na sodišču zahteva poslovni delež, za katerega jo je še uspešnejši brat očitno poskušal prikrajšati. Drugoobtoženo podjetje Findale Enterprises je lastnik Diners Cluba Slovenije in Italije, povrhu pa ima tudi 14 odstotkov v podjetju Dinit, ustanovljenem 2008. s sedežem v Izoli. Dinit je bil 2009. tudi velik koristnik državnega proračuna z 1,62 milijona evri, kolikor je dobil od Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije. Denar je bil med drugim namenjen za program odprtja delovnih mest, saj je Tomaž Lovše takrat obljubljal, da bo celotni kartični servis tudi za italijanski Diners opravljalo izolsko podjetje. Prek Findale Enterprises je Lovše držal tudi polovični delež v hrvaškem Dinersu vse do prodaje avstrijski Erste Banki aprila 2007.

Kdo se bo čemu odpovedal?

Sestra in brat Lovše sta torej konec lanskega leta končala prav tam, kjer se je pravljica začela: na Britanskih Deviških otokih, kjer je Lovše 2003. vpisal lastništvo Findale Enterprisesa. Takrat je gotovo menil, da njegovemu poslovnemu poletu ni konca in da se bo v prihajajočih letih z družino le še vzpenjal. Očitno se je nekje uštel. Na eni strani sta zdaj Barbara in njen mož Zoran Sodnik, s katerim vodi podjetje A. C. Lovše oziroma zastopstvo Toyote in podjetje Fortus s sedežem v Domžalah, na drugi pa je Tomaž Lovše s svojimi razpršenimi in verjetno povsem netransparentnimi posli ter zasebnim poslom, ki ga vodi prek T. F. Lovše, ljubljanskega podjetja, ki se ukvarja s charterjem pod imenom Premier Yacht Adria. Da ne govorimo o njegovem poslovnem imperiju na Floridi, firmi DC Invest, na katero je bila 2008. napisana razkošna vila v Naplesu za 14 milijonov dolarjev, in podjetju njegove žene Anite, Resort of Naples, na naslovu iste vile. Ker je Tomaž lastnik še enega podjetja, Findale Enterprises Société Anonyme s sedežem v Luksemburgu, je vprašanje časa, ali se bodo skrhani odnosi družine Lovše reševali pred sodiščem velikega vojvodstva na evropskih tleh. Na tretji strani pa sta verjetno užaloščena mati in oče, Marta in Franc, ki bi se po vsej verjetnosti odpovedala vsemu bogastvu za razumevanje v družini.

Jutri: Zakaj se je Barbara odločila za korak iz obupa in zakaj je Tomaž obmolknil?

Deli s prijatelji