Barabe na črno sekajo stoletne hraste dobe

KOSTANJEVICA NA KRKI – Dobrih 40 hektarov pragozda Krakovo sredi krakovskega gozda na Krškem polju je naravni biser Slovenije, saj velja za enega zadnjih ostankov nekdaj mogočnih močvirnih gozdov Evrope.

Strokovnjaki si še danes niso enotni, ali je pragozd zares ostanek srednjeveških gozdov ali pa je hraste v preteklosti pomagala saditi človeška roka. Pragozd Krakovo so leta 1952 zavarovali kot gozdni rezervat, ki naj bi bil namenjen proučevanju gozda in življenja v njem. Zato tu vidimo ležeča drevesa, ki so se v terminalni fazi osušila, odmrla in ob močnejšem vetru padla po tleh ter obležala. Trohneča debla, poraščena z mahom, so vsako leto tanjša, mehkejša, po nekaj letih komaj vidna, na koncu pa dobesedno zgnijejo in se stopijo z bujno podrastjo.

Od štora do vrhovine

V pragozd smo vstopili ob zahodni meji pri vasi Malence. Že po sto metrih smo opazili ogromne, sveže odžagane štore. Kakih 10 do 15 metrov naprej je v gozdni travi ležala vrhovina, nekoč krošnja stoletnega hrasta.

Rez motorne žage je bil zelo natančen, motorko je v rokah vihtel profesionalec.

Odpeljali so le deblo, primerno za razrez in obdelavo. Kot nam je povedal gozdar, gre za tako imenovani keš posel, ko tatovi v pičle pol ure posekajo nekaj že prej ogledanih dreves, odžagajo deblo, ga naložijo na traktorsko prikolico in odpeljejo v noč.

Omenjeno hrastovo deblo je imelo premer kakih 300 centimetrov, zato ga ni mogoče objeti. Od odrezanega štora do vrhovine smo naredili 15 dolgih korakov, kar pomeni, da so barabini z enim hlodom odpeljali približno štiri kubične metre prvovrstne hrastove hlodovine, ki na trgu, črnem ali legalnem, ki se v lesarstvu od nekdaj prepletata, doseže ceno 200 evrov za kubični meter. Nepridiprav je s tatvino zaslužil vsaj 800 evrov na požagano deblo.

»Glede na to, da so bili to ljudje, ki se na prodajo lesa spoznajo, so zagotovo požagali najlepša drevesa in prodali najlepša debla, ki so jih brez težav prodali za 300 evrov na kubični meter.«

Požagali vsaj 30 dreves

Bolj smo hodili v notranjost, več ostankov dreves je ležalo vsevprek. Še vedno pragozdna tišina, le pokanje vejic, frfotanje ptic in oglašanje živali v daljavi. Na kratkem sprehodu po severozahodnem delu rezervata smo jih našteli vsaj 20. Nekateri panji so zijali v zrak in dišali po sveže odrezanem lesu.

Zraven pa so bile jasno vidne kolesnice traktorja, zalite z močvirsko vodo, ki se je svetila v modrem. Pričakovali bi žabe, plavčke, ki so že končali ženitev, letos jih je bilo prav malo, zima je bila dolga, so mi zaupali domačini. Modri, vijoličasti madeži na vodi so bili strojno olje, ki je kapljalo iz traktorja, ko so odvažali hlode.

Nepridipravi so pozimi odpeljali vsaj 30 hlodov in v nočeh zaslužili okoli 15.000 evrov. Za dve noči dela in malo strahu – ni slabo. Dobro so si opomogli.

Oblast o
poseku ne ve nič

Po dveurnem sprehodu skozi rezervat smo poklicali biologa Andreja Hudoklina iz zavoda za varstvo narave v Novem mestu, ki pogosto obiskuje krakovski gozd in spremlja življenje ptic.

»Res, o tem ne vem nič …, kje pravite, na zahodni strani? Bom vprašal in pridem pogledat.«

Oglasili smo se tudi na krajevni enoti zavoda za gozdove v Kostanjevici na Krki, kjer se je vodja enote Niko Otaševič prav tako čudil: »Nič ne vem o tem. Jutri sem na dopustu, pa bom šel vseeno pogledat,« nam je povedal Otaševič.

Ko smo bili začudeni, kako to, da ilegalnega in kaznivega poseka v pragozdu niso opazili, nam je zaupal grenko resnico: »Naši gozdarji imajo na voljo 200 kilometrov na mesec. Za toliko dobijo povrnjene potne stroške, kam naj potem gredo?«

Da lahko revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije na mesec službeno prevozijo le 200 kilometrov, so nam potrdili na dveh drugih enotah: »Običajno kvoto prekoračimo in se vozimo na svoje stroške, a to ne gre v nedogled,« nam je povedal eden od gozdarjev.

Zanimivo pri vsem skupaj pa je, da so nam za posek v pragozdu povedali domačini, ki so vedeli povedati tudi to, da se je sekalo in vlačilo debla iz pragozda pozno jeseni, novembra in decembra. Zanimivo, kako ljudje vedo, oblast pa ne ve nič.

Pred 10 leti so že poskušali sekati v pragozdu, a jih je policija ujela na delu. Nepridipravi so se razbežali po gozdu in pustili traktor. Kljub materialnim dokazom se ni zgodilo nič. Kaže, da se niti tokrat ne bo.