LJUBLJANA – Včeraj smo jo dočakali: zaživela je bančna unija, ki je odziv Evrope na posledice finančne krize. Kot je znano, ima v enotnem nadzornem mehanizmu (Single Supervisory Mechanism ali SSM) osrednjo nadzorniško vlogo Evropska centralna banka (ECB), saj odslej neposredno nadzira ključne banke v evrskem območju. Na seznamu, ki se bo obnavljal in po potrebi spreminjal, so med 120 bankami iz Slovenije NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija.
In kaj odločitev o prevzemu nadzorniških mehanizmov ECB pomeni za Banko Slovenije, ki je bila sicer pristojna za tovrstne naloge? Se bo s prevzemom dela nalog ECB zmanjšalo število zaposlenih na omenjeni banki?
Novi kadri: ne bo se zmanjšal, ampak povečal obseg dela
Iz Banke Slovenija odgovarjajo, da je z vzpostavitvijo mehanizma SSM Evropska centralna banka prevzela neposredni nadzor nad »pomembnimi« bankami, medtem ko bo nadzor nad tako imenovanimi manj pomembnimi bankami še naprej v neposredni pristojnosti nacionalnih nadzornikov. Banka Slovenije je ustanovila novi oddelek za sistemski nadzor in regulativo zaradi prilagoditve organizaciji ECB na področju nadzora in regulative bank.
»ECB bo s postopnim poenotenjem metodologij nadzora posredno pridobila tudi možnost vpliva na nadzor manj pomembnih bank. ECB bo nadzor nad pomembnimi bankami (v Sloveniji so to tri banke) izvajala v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornikom. Za spremljanje t. i. pomembnih bank bodo pristojni skupni nadzorniški timi (angl. joint supervisory team – JST), sestavljeni iz predstavnikov ECB in nacionalnega nadzornika, ki bodo izvajali nadzor in pripravljali vso potrebno dokumentacijo za potrebe odločanja ECB v zvezi z nadzornimi zadevami. Obseg nalog nacionalnih nadzornikov in s tem tudi Banke Slovenije se zaradi vzpostavitve SSM ne bo znižal, ampak se pričakuje, da se bo celo povečal. Poleg vzpostavitve SSM, bo na potrebo po večjih kadrovskih resursih Banke Slovenije v prihodnjem obdobju vplivala vzpostavitev makrobonitetnega nadzora, vzpostavitev jamstvene sheme in mehanizma reševanja bank.«
Kdo bo kril stroške nadzora?
Pred časom so se v medijih pojavljali podatki, da naj bi večina bank (med njimi predvidoma tudi slovenske) za opravljanje nadzora letno plačevale od 700.000 do dva milijona evrov in da naj bi stroške nadzora krile nadzorovane banke same. Teh podatkov nam na Banki Slovenije niso potrdili, so pa zapisali, da bo Banka Slovenije »začela postopno povečevati delež pokritja stroškov nadzora. Proces se začenja letos in bo končan v šestih ali sedmih letih. V lanskem letu so banke pokrivale 30,3 odstotka stroškov, letos 6,7 odstotka, leta 2019 predvidoma v celoti.«
