LJUBLJANA, MARIBOR – Zavod Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je med zelo redkimi slovenskimi zavodi, društvi in ustanovami, ki se pri zagovarjanju pravic tistih, ki jih zastopajo, ne skrivajo za populističnim spuščanjem megle. To je VZMD preprosto treba priznati. Da je tako, je združenje še dodatno dokazalo, ko je lani v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank na ustavnem sodišču vložilo pobudi za oceno (presojo) ustavnosti novele zakona o bančništvu.
Ne le prednostno, absolutno prednostno
Prvo pobudo je, kot se boste spomnili, vložilo 4. decembra, drugo pa 10. decembra. No, minuli petek pa je ljubljanska Odvetniška pisarna Kunič, ki pomaga združenju VZMD, v imenu 349 imetnikov »neobstoječih« podrejenih obveznic in delnic na okrožnih sodiščih v Ljubljani in Mariboru vložila še tri tožbe neposredno proti bankam (NLB, NKBM, Abanki). Na koncu koncev so prav te imele še največ koristi od spornega odpisa in hkratnega povečanja svojega osnovnega kapitala.
Če se vrnemo k pobudama VZMD za ustavno presojo tiste novele, ki je, glede tega ni nobenega dvoma, sicer pomenila nadvse priročno zakonsko podlago za arbitrarno odpisovanje vseh podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank ter ki je bankam (zaradi odpisa njihovih obveznosti do upnikov) nelegitimno omogočila enkratni dobiček oziroma zmanjšanje njihove potrebe po dokapitalizaciji. Zavodu VZMD resda s pobudama ni uspelo Banki Slovenije z guvernerjem dr. Boštjanom Jazbecem na čelu preprečiti, da bi za začetek odredila »le« odpis podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke, je pa razburkal slovensko mlako in prebudil javnost iz trnuljčičnega spanca ter nazorno pokazal, da so nekateri problemi v naši »pravni« državi precej, precej bolj akutni, kot si upajo priznati slovenski oblastniki in bančniki. Ko je potekal izbris delnic in podrejenih obveznic 100.000 imetnikov v treh največjih slovenskih bankah, njihove uprave, denimo, niso premogle niti toliko dostojnosti, da bi se vsaj opravičile svojim vlagateljem (upnikom).
Nas čaka kazen še za en izbris? Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij (CINIP), v kateri so se povezali lastniki podjetij, ki so bila po letu 1999 (z uveljavitvijo zakona o finančnem poslovanju podjetij) »kriminalizirana in nasilno izbrisana«, je, ko je bila kar dvakrat zavrnjena na ustavnem sodišču, napovedala, da bo internacionalizirala problem. Še več, da bo pred mednarodnimi pravnimi ustanovami skoraj gotovo zahtevala tudi ustrezne odškodnine. Iz sodnega registra je bilo namreč v Sloveniji čez noč izbrisanih več kot 17.000 gospodarskih družb, med njimi zelo veliko družb z omejeno odgovornostjo, vsi njihovi lastniki, ja, tudi najmanjši družbeniki med njimi, pa so v hipu postali solidarno odgovorni za vračanje vseh dolgov. S tem naj bi bilo oškodovanih kar 75.000 državljanov. Kakor koli, zadeva je zdaj že v Strasbourgu in vse kaže, da bodo evropski sodniki že v kratkem o njej razsodili. Lahko pričakujemo, da bomo tudi ta zapitek nazadnje morali plačati davkoplačevalci. |
Je pa zato ustavno sodišče 290 pobudnikom ustavne presoje že 18. decembra lani priznalo pravni interes in obema pobudama VZMD zagotovilo absolutno (!) prednostno obravnavo. Čeprav je vlada ustavno sodišče nagovarjala, naj pobudi zavrže.
In kaj je še dodatno prepričalo VZMD in 349 imetnikov »neobstoječih« podrejenih obveznic in delnic, da je njihov boj z bančnim lobijem in njegovimi političnimi zavezniki upravičen in tudi pravičen? To, da je celo varuh človekovih pravic, ki ga vodi in zastopa ombudsmanka Vlasta Nussdorfer, vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določil novele zakona o bančništvu, z uveljavitvijo katere je bilo razlaščenih več kot 100.000 imetnikov delnic in podrejenih obveznic treh največjih slovenskih bank. Za varuhinjo prav gotovo ne more trditi, češ da je podpornica nergaške opozicije ali celo med imetnicami odpisanih podrejenih obveznic in delnic. Če je celo varuh človekovih pravic prepričan, da so izpodbijana določila novele zakona o bančništvu v neskladju z ustavo, in to utemelji v svoji zahtevi za ustavno presojo, potem prav gotovo nihče več ne more zamahniti z roko in se sprenevedati, da je mnenje Nussdorferjeve le mačji kašelj. Točno, niti premierka mag. Alenka Bratušek in njen blagajnik dr. Uroš Čufer tega ne moreta verodostojno trditi. Bo vsaj takrat, ko bo znana odločitev ustavnega sodišča glede pobud VZMD in zahteve varuha, odgovarjal kdo iz vlade ali iz vodstva Banke Slovenije?
