Najbrž se v Sloveniji o bankah, vodilnih bančnikih in njihovih nadzornikih, prepletenih s politiko in gospodarstveniki, še nikdar ni toliko govorilo, kot se je letošnje poletje, kaže pa, da bo tudi jeseni tako. Slovenske banke so srce zveri, ki uničuje našo domovino, dramatično razlaga sociolog, docent dr. Urban Vehovar s koprske Univerze na Primorskem. Ugledni ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, profesor na ljubljanski pravni fakulteti in znanstveni svetnik na Ekonomskem inštitutu pravne fakultete, pa pravi, da je bančništvo hrbtenica samostojne Slovenije. Torej?
Janko Medja bo zamenjal Jašoviča
Najbrž je ena redkih dobrih vesti o naši največji banki NLB ta, da bo od 1. oktobra njen novi reševalec 40-letni ekonomist Janko Medja, dozdajšnji član uprave italijanske banke Unicredit pri nas, ki je bil tam v službi kar 11 let. Zamenjal bo Boža Jašoviča, ta je zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom glede prodaje Mercatorja s položaja odstopil že decembra lani, zdaj pa menda odhaja na čelo Gorenjske banke, kjer je začel tudi Medja. Ambiciozni Janko Medja naj bi NLB vodil pet let, njegov glavni nadzornik pa naj bi postal France Arhar, predsednik Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in do letos predsednik uprave slovenske podružnice banke Unicredit, torej nekdanji Medjev šef in tesni sodelavec. Z Arharjem sta banko zapustila skoraj istočasno, novi prvi mož NLB po tem, ko je ugotovil, da ga italijanski bankirji ne vidijo kot Arharjevega naslednika, uradno pa je odšel iz osebnih razlogov. Zanimivo, da se je Medja potegoval tudi za članstvo v upravah Mercatorja in Zavarovalnice Triglav, a neuspešno. Združenje Manager ga je leta 2011 razglasilo za mladega menedžerja leta, kar pa v današnjem času žal ne pomeni veliko, saj je bil pred leti menedžer leta tudi Merkurjev Bine Kordež.
Ob imenovanju Medje na položaj predsednika uprave je poleg Arharja poln njegove hvale tudi trenutno še namestnik predsednika nadzornega sveta Belgijec Stephan Wilcke. Dejal je, da je Medja izjemen bančni strokovnjak in zelo kvalificiran za težavno nalogo, ki jo bo opravljal.
Vmes je vlada imenovala Arharja za slovenskega pogajalca za reševanje vprašanja varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem. Z uglednim hrvaškim bančnim strokovnjakom njegovih let in izkušenj Zdravkom Rogićem sta pred dnevi že drugič sedla za mizo in ugotovila le to, kar vemo tudi navadni smrtniki: da so se spremembe v bančnem sistemu nekdanje Jugoslavije zgodile že leta 1989. »Če bi takrat dokapitalizirali LB v Zagrebu, ki je bila pravni subjekt na Hrvaškem, danes ne bi imeli nobenih težav,« je dejal Rogić.
Ljubljanska banka ustanovljena pred 45 leti
Tako pa je takrat LB v Zagrebu postala podružnica LB iz Ljubljane, njen zadnji direktor pa Hrvoje Drašković. Ta nekdanji partijski funkcionar je zdaj direktor Energetike Ljubljana (njegova žena Helena je šefica Emporiuma) in je bil v začetku 90. let prejšnjega stoletja predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, na grbi pa ima tudi že zdavnaj pozabljeno afero Sonce, ko je mesto saniralo ljubljansko Toplarno z izdajo obveznic. Njegovemu izvršnemu svetu so tedaj očitali tudi poslovno sodelovanje z SCT, saj so gradbena dela za popravilo Ljubljanskega gradu in zidanje čistilne naprave Zalog dobivala dražja podjetja namesto cenejših. Drašković se je pozneje, vsaj navzven, umaknil iz družabnega in političnega življenja, odšel za direktorja v Zagreb, energetika pa je bila, glede na to, da je slovel kot dobri poznavalec uporabnosti premoga, že od nekdaj njegova strast.
Ljubljanska banka, pozneje je spredaj dobila še Nova, je bila sicer ustanovljena leta 1967, tak čas pred 45 leti, in se je sprva imenovala Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Združeni sta bili Komunalna banka, ki je bila prva (uspešna) slovenska poslovna banka in je imela denar in katere generalni direktor je bil v času združevanja Andrej Perko (tik pred ustanovitvijo je iznenada umrl), in Gospodarska banka Slovenije, ki pa denarja ni imela, tako kot ga danes nima NLB. Večmesečne priprave je vseskozi nadzoroval takratni predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, mnogo manj pa njegov soimenjak, sicer pa nič v sorodu s Stanetom iz Borovnice, Niko Kavčič, doma iz Škofje Loke in v tistem času direktor nepomembne zvezne banke v Beogradu. Skrivnostni obveščevalec Niko Kavčič, ki svojega udbovskega pedigreja resda nikdar ni skrival, pa je res postal prvi direktor LB, tako se je ta imenovala po letu 1968. Zdaj že pokojni Niko Kavčič velja za vodilnega slovenskega povojnega bančnika, za takega se je razglasil zlasti sam. Kakor koli, nova velika banka je pred štirimi desetletji in pol nadzorovala okoli 70 odstotkov slovenskega kapitala in tako postala ena najmočnejših bank v nekdanji državi.
