Zadnja leta smo slovenski davkoplačevalci največji slovenski banki zmetali že več sto milijonov evrov, zato je zanimivo vedeti, kako banke skrbijo za svoje premoženje. Del tega so seveda tudi zbirke slovenskih umetnikov, ki jih imajo razstavljene v svojih poslovnih prostorih in poslovalnicah.
Vrednost? Neprecenljiva!
Največja slovenska banka NLB se lahko pohvali z umetniško zbirko, ki ima že več kot stoletno tradicijo, saj sega vse od Mestne hranilnice ljubljanske in po osamosvojitvi države do Nove Ljubljanske banke. V tem času se je tako nabralo precej likovnih del slovenskih avtorjev. Kot pravi predstavnica NLB Mojca Strojan, nekatera dela spadajo v zbirko slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja, ki obsega okoli 350 slik in kipov ter 200 grafičnih listov več kot 200 priznanih avtorjev.
Zastavlja se logično vprašanje: kolikšna je vrednost vseh teh umetnin? »Vrednost je za banko neprecenljiva, sicer pa je odvisna od trenutnega stanja slovenskega trga umetnin,« pravi Strojanova. Podobno nam je odgovoril tudi predsednik strokovne komisije Umetniške zbirke NLB Stane Bernik, ki so jo v banki ustanovili leta 1999, saj so hoteli zbrati, urediti in strokovno ovrednotiti umetniška dela. Kot razlaga Bernik, takega izračuna niso delali, je pa vsak nakup umetniškega dela dokumentiran, tako da se lahko izve, kje, kako in po kakšni ceni so bila dela odkupljena. Po besedah Bernika bi lahko tako zbirko ovrednotili po odkupni ceni, a vprašanje je, kakšna bi bila v tem primeru realna. Nekateri umetniki namreč raje hitro prodajo sliko po nižji ceni, nekateri pa vztrajajo in čakajo, dokler ni dosežena višja, razlaga Bernik.
Prodali ne bodo
Strokovna komisija, v kateri sta poleg Bernika še Milček Komelj in Lojze Logar, se je, kot še pravi Bernik, pri odkupu del poskušala držati visokih standardov in izbrati karseda zgovorna dela sodobnih slovenskih ustvarjalcev, med katerimi so Riko Debenjak, Tone Kralj, Stane Kregar, Zoran A. Mušič, Gabrijel Stupica in Rihard Jakopič. Dejavnost v zvezi z zbirko je po besedah Strojanove že nekaj let ustavljena, novih nakupov ni. Bernik poudarja, da umetniška dela ne nabirajo praha v skladišču, ampak so razstavljena po hodnikih in pisarnah banke ter njenih poslovalnic. Na vprašanje, ali so v banki odkupovali tudi dela svetovno znanih tujih umetnikov, pa Bernik odgovarja, da so bila to večinoma dela umetnikov iz nekdanje skupne države in da so večinoma razstavljena v podružnicah banke v tujini. Te so last banke in bi v primeru prodaje pripadle novemu lastniku. Zanimivo, v banki ne razmišljajo, da bi zaradi slabih poslovnih izidov dela iz zbirke prodali. »Umetniška zbirka je namreč del dediščine, ki jo je banka sooblikovala in gradila skozi desetletja ter je kot taka del širše slovenske kulturne dediščine,« sklene Strojanova.
Zanimalo nas je, kako na vrednost umetnin vpliva nakup bank. Brane Kovič meni, da relativno vpliva na vrednost posameznega umetnika. »Če ga kupi in se zato razve, je mogoče tukaj nekaj vpliva. Če kupi samo eno delo samo enkrat, je to skoraj zanemarljivo. Če bi pogosteje kupovali večje količine, bi to mogoče lahko kaj vplivalo,« je razložil. V Sloveniji je največje povpraševanje po delih impresionistov in ta dosegajo najvišje cene. Za njimi so nekateri modernisti, pravi Kovič, in tisti, ki so zapustili majhen opus: Veno Pilon, Gojmir Anton Kos in Marij Pregelj. »To je zgornja kategorija, kjer se cene gibljejo po več 10.000 evrov. Velika večina ostalih ni prebila meje 10.000 evrov, če jo je, je pa zdaj stanje na trgu tako, da so se morale cene spustiti – trg je trenutno popolnoma razsut,« razloži Kovič »Nekateri so v nekem obdobju preplačevali določene avtorje, danes pa jih ne morejo prodati za četrtino cene.« |
Vsi so zbirali
Umetnine so kajpak zbirali tudi v drugih slovenskih bankah. Z odkupi se je lahko pohvalila Factor banka, a je po smrti nekdanjega direktorja Fabia Škopaca tega danes precej manj, je pojasnil umetnostni zgodovinar in samostojni likovni kritik Brane Kovič. Žal smo kljub številnim prošnjam ostali brez odgovora banke Factor. Bolj zgovorni so bili v Hypo Alpe Adria Slovenija, kjer nas je predstavnica banke Nataša Crnkovič seznanila, da že vse od prihoda na slovenski trg leta 1993 umetnosti posvečajo veliko pozornosti. Njihova zbirka obsega prek 400 umetniških del. Pri izboru jim je svetoval Peter Krečič, med avtorji del, ki krasijo njihove prostore, pa najdemo Rajka Čuberja, Marka Butino, Avgusta Černigoja, Jožeta Šubica, Mirana Kreša, Vaska Lipovaca, Franceta Slano in Jožeta Mariniča. Na vprašanje o vrednosti zbirke nam niso odgovorili.
Ne vedo, kaj premorejo
Brez odgovorov na ta vprašanja smo ostali tudi pri SKB in drugi največji slovenski banki, NKBM. »Trenutna vrednost zbirke nam ni znana, ker nimamo ažurirane cenitve, saj zbirke za zdaj nismo nameravali spreminjati,« je povedala predstavnica SKB Jelka Novak Katona. Še bolj skrivnostni so v NKBM: »Podrobnosti o obsegu, vrednosti in lokacijah umetnin vam iz varnostnih razlogov ne moremo podrobneje predstavljati.« Dodali so, da letos zbirke, ki je nastajala skozi zadnja desetletja, niso razširjali z novimi umetninami in da trenutno ne razmišljajo o morebitni prodaji zbirke ali katere od umetnin. V UniCredit Banki Slovenije pa s sponzorstvi in z donacijami podpirajo različne projekte na področju kulture in umetnosti, na vprašanje, ali imajo kakšno umetniško zbirko, pa niso odgovorili. Prav tako tega niso storili v Banki Koper in Probanki.
Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča bi morala NLB prodati nestrateško premoženje, kot so nepremičnine in lastniški deleži v podjetjih. O umetninah domnevno neprecenljive vrednosti minister ni govoril. |