LJUBLJANA – Združenje bank Slovenije (ZBS) je predstavilo projekt Vse o banki, katerega cilj je ljudem na poljuden način približati delovanje bančnega sistema. Na voljo je tako spletna brošura, 31. oktobra, na dan varčevanja, pa bo zaživela še spletna stran.
Evropska komisija leta je 2007 državam članicam priporočila, naj storijo več za finančno pismenost prebivalstva. Podatki za Slovenijo kažejo, da je ta na dokaj nizki ravni. V ZBS so zato pripravili projekt za večjo opismenjevanje strank bank in hranilnic.
Spletne strani Vse o banki so zasnovane tako, da nagovarjajo posamezne segmente prebivalstva (malčke, osnovnošolce, dijake, študente, zaposlene, brezposelne, kmete, upokojence in nerezidente). Nanje se navezujejo ključni življenjski dogodki, kot so brezposelnost, izguba, kraja in zloraba bančne kartice, nakup in prenova nepremičnine, nezgode, ipd.
Dodana vrednost vsebin so opozorila, ki porabnikom svetujejo, kaj lahko storijo ob morebitnem izrednem dogodku in na koga se lahko obrnejo. Vsebine so zapisane v preprostem, razumljivem jeziku, je na današnji novinarski konferenci povzel vsebino projekta pomočnik vodstva BKS Bank Tadej Kostevc.
Kot je dejal direktor ZBS France Arhar, je finančna kriza marsikomu odprla oči. »Če nekdo nekaj izgubi, tega ne bo nikoli pozabil. In ta šola je za vsakega največ vredna,« je menil. »Vse o banki lahko služi posamezniku kot dodatno pomagalo, ki pa ne koristi, če ta deluje v evforiji, je opozoril. Vse to je namreč brez vrednosti, če človek kot racionalno bitje ne premisli svojih potez.«
Arhar ne razume, zakaj tako hitimo Direktor ZBS France Arhar ne razume, zakaj se s sprejemom predloga novele zakona o bančništvu, katere ključni namen je, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank, in o kateri bo DZ razpravljal in odločal v torek, tako hiti. Ključno je namreč, da pri potezah države ali bank ni načeto zaupanje, je opozoril. Evropska komisija je dala priporočila, da države to, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank, v svoje sisteme vgradijo do leta 2018, po najnovejših priporočilih do leta 2016, je povzel direktor Združenja bank Slovenije (ZBS) Arhar. »Ne vem, zakaj tako hitimo,« je dodal. Kot je dejal, še ni slišal za primer v Evropi, kjer bi to že naredili. Povedal je tudi, da so v ZBS ravno zato guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu pisali pismo, v katerem so ga opozorili na pomen primarnih virov bank, ki jih te dobijo prek depozitov ali obveznic od prebivalstva in podjetij, in še na bolj ključno stvar, to je po njegovih besedah zaupanje.»Tu gre tudi za vprašanje vrednosti zaupanja. To se ne da kupiti, moraš si ga prislužiti,« je znova izpostavil nekdanji guverner slovenske centralne banke. Opozoril je tudi na retroaktivnost tega ukrepa, saj ustavni vidik ta princip v splošnem prepoveduje v vseh državah. |
