FRANKFURT, LJUBLJANA – Banka Slovenije je v okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je 9. marca zagnala Evropska centralna banka (ECB), do konca avgusta odkupila za 1,312 milijarde evrov obveznic, od tega samo avgusta 192 milijonov evrov. Slovenske banke opažajo, da je na trgu več likvidnosti, pravijo pa tudi, da dobra podjetja lahko dobijo posojila.
ECB odkupuje državne obveznice
ECB je 9. marca na sekundarnem trgu začel odkupovati državne obveznice in obveznice nekaterih drugih nadnacionalnih institucij. Predvidoma do konca septembra 2016 namerava mesečno odkupiti za 60 milijard evrov obveznic v evrih, kar skupaj znese 1140 milijard evrov. To vključuje tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki ju je ECB začel lani. V Frankfurtu pričakujejo, da bodo s tem spodbudili inflacijo in gospodarsko rast.
Do septembra za 301 milijardo obveznic
Do 4. septembra so skupaj odkupili za 301,45 milijarde evrov obveznic, poleg tega pa še za 112,22 milijarde evrov kritih obveznic in za 11,49 milijarde evrov zavarovanih finančnih instrumentov.
Banka Slovenije lahko mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupi do 294 milijonov evrov obveznic. Od 15. aprila so za nakupe primerne obveznice SID banke, od začetka julija pa tudi obveznice Družbe za avtoceste v RS.
Večji optimizem med podjetji
V Unicredit banki Slovenija so pojasnili, da je politika kvantitativnega sproščanja, ki jo izvaja ECB, na trg prinesla veliko dodatne likvidnosti.
»Opažamo večji optimizem med podjetji, vendar je vrednost investicij za nove stroje, opremo ali poslovne prostore nižja od dodatne likvidnosti na trgu. Zato prihaja do refinanciranja kreditov pravnih oseb pri drugih bankah,« so zapisali.
Večja likvidnost
Ker je likvidnost na trgu večja, se kriteriji kreditiranja med bankami znova nižajo, opažajo v banki. »Dobra podjetja z dobrimi bonitetami so vedno lahko pridobila posojila in to velja tudi danes, po drugi strani pa ugotavljamo, da se zaradi nižjih kriterijev pri najemanju posojil na trgu ponovno ustvarja prostor za financiranje slabših projektov.«
V NLB so povedali, da trenutno ne izvajajo programa kvantitativnega sproščanja, zato to neposredno ne vpliva na njihovo posojilno aktivnost. »Okrepljeno posojilno aktivnost trenutno zagotavljamo iz lastnih sredstev,« so pojasnili in dodali, da so letos okrepili kreditiranje srednje velikih podjetij.
V NKBM pa so zapisali, da v posojilni aktivnosti banke opažajo pozitivne trende. »Glede na povprečje letošnjega leta smo junija na področju poslovanja s pravnimi osebami odobrili za slabo petino več novih kreditov.«
