LJUBLJANA – Če je doslej s policijo in državnim tožilstvom pri preiskovanju črne bančne luknje sodelovala tudi posebna inšpekcijska skupina, ki je bila, kaj pa drugega, leta 2014 ustanovljena prav zaradi tega, po novem ne bo več tako. Ker? Banka Slovenije je s spremembo statuta to posebno skupino »integrirala v svojo organizacijsko strukturo« in jo čez noč ukinila. Odločitev je sprejel svet Banke Slovenije. Zato ta skupina ne bo mogla več ne delovati ne z nikomer sodelovati.
Kaj pa če policija in državno tožilstvo, ki sta doslej še lahko sodelovala s to posebno inšpekcijsko skupino naše centralne banke, niti ne potrebujeta več njenih storitev (njene pomoči)? Da jih ne? Ja, morda zato, ker je policija že opravila glavnino načrtovanega dela? Do konca letošnjega junija je zaznala ali evidentirala 236 kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete ter celo končala obravnavo 161 kaznivih dejanj s tega področja, skupna škoda, povzročena z njimi, znaša več kot milijardo evrov. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj na bančnem področju je policija na različna za to pristojna državna tožilstva, še največ na specializirano, prav tako podala še kazenske ovadbe zaradi 108 sumov kaznivih dejanj, škoda zaradi teh pa naj bi po ugotovitvah policije znašala najmanj 310 milijonov evrov. Policija ima poleg tega še vedno v obravnavi 75 nerešenih zadev – zbiranje obvestil in dokazov v zvezi z njimi še poteka –, zaradi teh naj bi nastalo za približno 518 milijonov evrov škode.
Policije iz BS
niso niti obvestili
Mar ne bi policija, ki o ukinitvi niti ni bila uradno obveščena, tudi poslej potrebovala tako intenzivnega sodelovanja z Banko Slovenije (BS), kot je bilo tisto s posebno inšpekcijsko skupino slednje? Poznavalci so prepričani, da bi ga, da ne policija ne tožilstvo Banki Slovenije nista in ne bi nikoli predlagala, naj po dveh letih ukine posebno skupino. Pri preiskavi bančne kriminalitete bo za policijo prav gotovo tudi v prihodnje dragoceno sodelovanje z Banko Slovenije, kjer so konec koncev pred kratkim potekale hišne preiskave zaradi suma zlorabe položaja pri sanaciji bančnega sistema leta 2013. Še pred nečim si ne kaže zatiskati oči: specializirano tožilstvo je vodstvo Banke Slovenije resda pred časom kritiziralo prav zaradi tega, ker naj bi mu zelo selektivno posredovalo zahtevano dokumentacijo.
Da ne bo pomote, iz Banke Slovenije zagotavljajo, da ukinitev inšpekcijske skupine še ne pomeni tudi konca njihovega sodelovanja s policijo in drugimi organi pregona. Z izmenjavo podatkov želi Banka Slovenije tudi v prihodnje po najboljših močeh sodelovati z organi pregona, vendar za to ne bo več pristojna posebna inšpekcijska skupina, ki je, kot rečeno, ne bo.
Kaže, da se zaradi njene ukinitve nihče ne bo pretirano vznemirjal, kaj šele razburjal. Smo namreč sredi poletnih počitnic, visoke temperature pa menda povečujejo malodušje prav pri vseh sodelujočih, tudi pri tistih, ki bi, če bi se moštvo guvernerja dr. Boštjana Jazbeca za takšno ukinitev odločilo jeseni ali pozimi, mogoče v tem hipu že protestirali.
Mimogrede, ob koncu marca 2014 se je vodstvo Banke Slovenije hvalilo, češ da bo posebna inšpekcijska skupina opravila dodatne analize in inšpekcijske preglede minulih bančnih praks. Zato da bi Banka Slovenije (na podlagi omenjenih analiz in pregledov!) lahko intenzivneje oziroma predvsem uspešneje sodelovala s policijo, Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) in tudi državnim tožilstvom. Guverner Jazbec je v nekem takratnem intervjuju poudaril: »Gre za specializirano inšpekcijsko analitično skupino, ki odgovarja neposredno Banki Slovenije. Sodelovala bo pri preiskavah glavnih zgodb preteklih bančnih praks in odgovornih zanje ter nam tako pomagala pri reševanju najbolj vpijočih problemov. Banka Slovenije je, odkar sem na zdajšnji funkciji, posredovala vsem pristojnim institucijam podatke, ki pa jih ne zmorejo obdelati zaradi prevelike količine dela, saj se število kazenskih prijav povečuje. Samo Probanka in Factor banka sta od začetka likvidacije vložili trinajst kazenskih ovadb, Banka Slovenije pa celo štirinajst v zadnjih letih. Žogica je zdaj pri pravosodnem sistemu, ki mora izpeljati postopke. Da bi ti postopki stekli hitreje, se je Banka Slovenije aktivno vključila v proces s posebno (inšpekcijsko) skupino. Nujno bi vsekakor bilo, da se vse bančne zgodbe, ki so v kazenskih postopkih, hitreje končajo predvsem zaradi davkoplačevalcev.« Ja, tako je dr. Jazbec govoril »davnega« marca 2014.
| Prevroče za posebno skupino? Kaj pa naj bi se tako zelo spremenilo po marcu 2014, da v Banki Slovenije ne potrebujemo več posebne inšpekcijske skupine? V bistvu se je... marsikaj. Imeli smo predčasne državnozborske volitve, dobili smo novo, Cerarjevo vlado, itn. In letošnje vroče poletje je bržda res celo idealen čas za ukinjanje redkih kolikor toliko koristnih skupin, kot je bila posebna inšpekcijska skupina, ki je pregledovala tako imenovane kreditne mape oziroma policiji pomagala preiskovati sume kaznivih dejanj, storjenih v zvezi z odobravanjem spornih bančnih posojil. Svet Banke Slovenije se je nazadnje odločil, da bo ukinil posebno inšpekcijsko skupino, ki je proučevala kreditne mape in pomagala policiji. |
