Slovenski davkoplačevalci bodo morali trem največjim bankam v državni lasti do konca julija zagotoviti 900 milijonov evrov svežega denarja. Znesek je devetkrat večji, kot bo letos znašal prihranek zaradi znižanja plač v javnem sektorju. Po oceni bonitetne agencije Fitch pa bomo morali državnim bankam zagotoviti celo dvakrat več denarja oziroma skoraj dve milijardi evrov. In kaj bodo banke v zameno za ta denar, ki jim ga bodo zagotovili davkoplačevalci, zavezane storiti? Nič, ponovna pomoč je brezpogojna. Slovenski bančni sektor je postal ključni zaviralec gospodarskega okrevanja, zato je na mestu vprašanje, ali je prav, da bomo ponovno prelili davkoplačevalski denar v bilance bank, ne da bi vlada pred tem te zavezala k nekaterim ukrepom. V tem trenutku je v hudih finančnih težavah ali celo tik pred stečajem kar veliko podjetij, kot so Mariborska livarna, Svea, Cimos, v katerih je zaposlenih več tisoč ljudi. Banke, ki so ključne upnice, bi lahko skladno z zakonom o finančnem poslovanju iz lastništva izrinile dosedanje lastnike, ki so zavozili situacijo, ter poskušale finančno prestrukturirati te velike poslovne sisteme.
Tako bi minimizirale svoje izgube iz nastalih slabih posojil in poskušale rešiti, kar se sploh še rešiti da. Namesto tega pa pogojujejo kakršno koli sodelovanje pri prestrukturiranju z državnim poroštvom. Z drugimi besedami, državne banke najprej zahtevajo, da jih davkoplačevalci rešujejo s svojim denarjem, v naslednji fazi pa pogojujejo svoje sodelovanje v prestrukturiranju problematičnih podjetij s poroštvom države, za katero seveda spet jamčijo isti davkoplačevalci. Bonitetna agencija Fitch, ki je v petek ponovno znižala bonitetno oceno Slovenije, opozarja, da bo javni dolg Slovenije od leta 2008 do leta 2014 narastel z 22 odstotkov na kar 72 odstotkov BDP. Dolg slovenskih davkoplačevalcev se bo v samo šestih letih povečal za okrog 17 milijard evrov. Zato bi morala biti vlada zelo previdna pri izdajanju kakršnih koli dodatnih poroštev bankam za prestrukturiranje podjetij. Z vsakim izdanim poroštvom ali državno pomočjo se tveganje prestrukturiranja naloži na breme davkoplačevalcev, namesto da bi ga nosili zasebni lastniki, upniki oziroma banke. V ekonomiji nobeno kosilo ni zastonj. Kosilo, ki si ga bodo privoščili bankirji najprej v obliki dokapitalizacije bank, nato pa še v obliki unovčevanja državnih poroštev, pa bo še posebno drago. Najbolj nerodno je, da bomo ta dvojni obrok državnih bank poravnali vsi davkoplačevalci v obliki višjih davkov.
