NA KOŽO

Bančne igre 
brez meja

Objavljeno 30. maj 2016 00.35 | Posodobljeno 30. maj 2016 00.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Bankirji so na bančne igre pozabili povabiti državljane, ki so sanirali bančni sistem.

Naslednji konec tedna, med 3. in 5. junijem, bodo v Zeleni laguni v Poreču športne igre bančnikov. Bančniki so sicer na to fešto pozabili povabiti navadne državljane, ki so s petimi milijardami evrov sanirali slovenski bančni sistem. Zato pa ne bodo manjkali bančniki iz državnih bank. Zagotovo imajo veliko razlogov, da se zabavajo v zeleni laguni poreške riviere. Če se banke znajdejo v krizi, jih morajo reševati vsi državljani. Potem ko jih z državno pomočjo sanirajo, pa so spet kakor tržne institucije, za katere veljajo zakoni trga, in ne javnofinančno varčevanje. Res je, da niso vsi bankirji krivi za nastanek bančne luknje, ampak prav zato bi bilo treba ločiti zrnje od plev. Osem let po začetku krize ni bil za nastanek bančne luknje obsojen še noben bankir.

Pravzaprav se zdi, da je bila bančna luknja pri nas nekakšen naravni pojav, za katerega ni nihče subjektivno odgovoren. Model izčrpavanja slovenskih bank je bil sorazmerno preprost. Banke so določenim pravnim osebam podeljevale večmilijonske kredite brez ustreznih zavarovanj. V zastavo so jemale močno precenjene nepremičnine in finančne naložbe ter drugo premoženje, ki so mu pred tem s pomočjo »prijaznih« cenilcev napihnili vrednost. Tako je na primer kakšen ničvreden pašnik na Hrvaškem čez noč postal dragocena nepremičnina. Najemniki kreditov so denar prečrpali drugam, svoja podjetja pa poslali v stečaj. Če so za kredite jamčili z osebnimi poroštvi, so razglasili še osebni stečaj, pred tem pa niso pozabili prepisati svojega premoženja na družinske člane ali vpisati na svoje nepremičnine zemljiškega dolga. Tako se je izvedel največji sistemski rop v zgodovini slovenskega bančnega sistema.

Nad tem, da bodo največji krivci za nastanek bančne luknje kdaj odgovarjali, očitno počasi obupuje tudi šef slovenskega Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta opozarja, da bodo šele sodišča morala v konkretnih postopkih določiti, kje se konča slaba bančna praksa in začne kriminal. To gotovo drži, ampak glede na učinkovitost slovenskega pravosodja se zdi rezultat že vnaprej znan. Bankirji so na bančne igre pozabili povabiti državljane, ki so sanirali bančni sistem. 

Deli s prijatelji