MOKRONOG – Dolenjska se je tudi na veliki petek kopala v soncu in jutranji žarki so obsijali veliko kmetijo Branka Kosa v Martinji vasi pri Mokronogu. Ob osmih zjutraj je bilo v hlevu vse urejeno, krave, 40 jih je, družbo jim dela 50 telic, pa dobre volje, ker se lepo skrbi za njih. Branko in njegova žena Emilija sta pridnih rok, zapisala sta se delu na kmetiji, ki vsak dan da 450 litrov mleka. Nad dogajanjem na velikem posestvu, meri okoli 70 hektarjev, bdi pes Jaka. Pa je kosmatincu ušlo nekaj izpred oči in kosmatega smrčka, kar gospodarju Branku ni!
Kaj je padlo z neba
»Zadnjič, mislim, da je bil torek, da, torek je bil, sem sejal gnoj. Saj veste, treba je delati, na kmetih nam ni nikoli dolgčas. Vozil sem ga s traktorjem, prikolica je še vedno tam,« začne Branko svojo pripoved, vmes pa pokaže s prstom na mehanizacijo, ki jim lajša delo na kmetih. »Ko sem se peljal na travnik, dobrih 500 metrov stran od hiše, sem videl, da z neba nekaj pada na zemljo,« začne vešče napenjati dramatični lok. Kaj za božjo voljo je to, je bila ena od misli 52-letnega Branka, ki je kmetijo dobil po očetu. Najprej je pomislil, da je otrokom iz okolice, Mokronog je zelo blizu, balon, poln helija, ušel v nebo, zdaj pa so mu pojemale moči, pa se je odločil pristati ravno na posestvu Kosovih. Po takem scenariju bi balon pristal v smeteh. »Vse mora biti pospravljeno in čisto,« Branko razkrije, da je pedanten in redoljuben. A se to na srečo ni zgodilo. Branku, s traktorjem je parkiral ob balonu, je bilo ob najdbi hitro jasno, da je z neba padlo nekaj posebnega, nenavadnega.
Pentlja in sporočilo
»Tole je priletelo od zgoraj, helijev balon je, poslan je bil iz Francije,« nam pozorno hiti razlagati Branko in odvija balon. »Poglejte, še pentljo ima,« previdno kaže naprej v garaži, kamor ga je spravil na posebno mesto. Pod pentljo se je skrival rumen listič, kjer je bilo nekaj zapisano v francoščini. Branko tega ni znal prebrati. Ne govori tujih jezikov, na srečo pa je v teh dneh doma ena od hčera, ki je hitro pojasnila, zakaj gre, in potešila očetovo radovednost. »Rekli so mi, da sem malce neumen, naj vržem to v smeti, pa jih nisem poslušal,« pove, kaj so mu svetovali znanci, ko jim je povedal o čudežnem balonu iz Francije. Za njihovo mnenje se ni menil, zaupa svojim najbližjim, in tako je prav.
»V spomin na rojstni dan mojega ljubega. Tisoč poljubčkov. Melissa,« je bilo z roko napisano na rumeni kartici, na hrbtni strani pa je s črno napisan vnebovpijoč naslov. Sklepamo, da je to naslov Melissinega fanta Alexandra. Dopisano pa je bilo tudi tole: Oseba, ki najde to kartico, je naprošena, da jo odda na pošto. Namen kartice je nekoga razveseliti. Roko na srce: ta čudežna pošiljka je že naredila veliko veselje na kmetiji Kosovih, a veselju, tako se zdi, še ni konec! Hči Branka, 31 let ima, dela pa v Avstraliji, je kratek in jedrnat zapis pozorno prebrala in očetu razložila bistvo. Po prebranem sta se odločila, da se je treba na to odzvati in napisati odgovor. »Videl sem srčke, ki so bili narisani na balonu. Zato mislim, da sta ta dva zaljubljenca nekaj slavila, potem pa spustila balon v zrak iz mesta, od koder izvira naslovnik. Sem šel gledat, kje je to mesto, daleč je od naše Martinje vasi,« je Branko še danes začuden in hkrati počaščen, da je balon dveh zaljubljencev našel prav on.
Skoraj 1000 kilometrov proč
Natančne meritve pokažejo, da je balon v dobrem dnevu prepotoval kar 782 kilometrov, kolikor znaša zračna razdalja med francoskim mestom Porcelette in Martinjo vasjo. Da je balon premagal to razdaljo, je zelo verjetno kriva kar vremenska fronta, ki ga je gnala vse nad naše kraje. »Dragi Alexander, moj oče je 1. 4. na polju našel balon. Prinesel ga je domov in opozoril na naslov. Odločil je, da ga moramo poslati nazaj. Veseli smo, da smo ga našli. Predvidevamo, da je potoval iz Francije v Slovenijo le v enem dnevu! Neverjetno! Pošiljamo vam ga,« so zapisali Kosovi v odgovor v Francijo. Vse v upanju, da Alexander prejme pozdrave in teh tisoč poljubčkov, ki mu jih je poslala njegova srčna dama. Pa čez Slovenijo so morali. Kosovi verjamejo, da bo zgodba dobila še kako poglavje, zaljubljencema pa kličejo vse dobro!
Ni pa prvič, da bi kaka balonska pošiljka šla mimo naših krajev. Pred šestimi leti je na podobno najdbo naletel Alojz Rupar iz Dolenjega Boštanja pri Sevnici. Zgodba pa gre takole: leta 1999 je devetletni Sebastian Hockemeier iz mesta Lüstringen pri Osnabrücku na severozahodu Nemčije v zrak spustil pisan balon s privezano razglednico. Na njej je na eni strani pripisal svoj domači naslov, na drugi pa narisal dečka z rdečimi hlačami, črtasto zeleno majico in trikotno kapo, ki jaha konjička na palici. Balon je odletel v nebo in prepotoval celotno Nemčijo in Avstrijo, prestopil celo avstrijsko-slovensko državno mejo in se končno ustavil v Julijskih Alpah. Kako dolgo je potoval do naših krajev in nato še čakal na Ruparja, je večna uganka. Na pismo je Rupar odgovoril. Nemška družina se je za odgovor tudi prijazno zahvalila.