NA SODIŠČU

Balkanski bojevniki znova na zatožni klopi

Objavljeno 16. junij 2016 12.08 | Posodobljeno 16. junij 2016 12.08 | Piše: Aleksander Brudar

Srbski skesanec slovenske obtožence v zadevi Balkanski bojevnik pozna le na videz.

V zadevi Balkanski bojevnik je tokrat pričal srbski skesanec Draško Vuković. Foto: Roman Šipić

LJUBLJANA – »Skupina je imela v Sloveniji podružnico, v kateri so bili slovenski državljani in ki je bila povezana z aktivnostmi, ki se jim jih očita,« je v uvodnem delu pričanja na ponovljenem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik prek videokonference s srbskega sodišča pričal Draško Vuković (nekdanji sodelavec kokainskega kartela, ki naj bi ga vodil nepravnomočno obsojeni Darko Šarić). Kateri so bili ti Slovenci, Vuković ni znal natančno povedati, saj, kot je pojasnil, se med seboj niso predstavljali z imeni in priimki oziroma so se poznali le na videz. Slovenci so ga klicali z vzdevkom Miki, z njimi pa se je srečal prek Hrvata Anastazija Martinčiča. Temu so kolegi, tudi slovenski, kot je še povedala priča, nosili denar za posle v Argentini.

V tem primeru gre za tako imenovani urugvajski sklop dokazov, ki bremenijo osem (med njimi domnevnega vodjo slovenske veje mednarodne združbe Dragana Tošića) od 15 obtožencev. Po prepričanju tožilstva naj bi Dragan Beljkaš 5. septembra 2009 odpotoval v Brazilijo in tam med 20. in 24. septembrom prevzel 1,8 milijona evrov za nakup kokaina. Denar naj bi v Južno Ameriko prinesli vsaj štirje kurirji, najmanj dvema pa naj bi denar izročil Peter Khermayer. Najmanj enemu naj bi denar izročil Anes Selman, ki pa je iz postopka tokrat izločen, saj je po prvem sojenju pobegnil v BiH in tam prestaja zaporno kazen zaradi druge mamilarske zgodbe. Jakob Remškar in Mirzet Lucević naj bi v tej zgodbi nastopala iz Republike Južne Afrike, saj da sta tam uredila vse potrebno za prenos droge s čezoceanske ladje, ki bi priplula iz Urugvaja, na drugo ladjo, ki bi jo odpeljala proti Evropi. Prav Tošić, ki očitke na svoj račun ves čas zavrača, pa naj bi bil tisti, ki je svoje domnevne podrejene pošiljal v tujino. To, da bi potovali v tujino zaradi posla z mamili, zanikajo tudi vsi drugi.

Slovenski Tošić mu ni bil znan

Vuković, ki je bil v združbi sprva odgovoren za Argentino, nato pa za Urugvaj, je v izpovedi povedal, da so drogo pakirali v Argentini. Tja in v Brazilijo so denar večinoma nosili Slovenci. Argentinski varnostni organi so urugvajske kolege tudi obvestili, da bi na ladji Maui lahko odkrili kokain. In res. V noči na 15. oktober 2009 so Urugvajci tam našli več kot 2,16 tone zelo čistega kokaina, zaradi česar je danes pravnomočno obsojen Martinčič, ki je imel na slovenski obali najete nepremičnine in tudi več različnih vozil.

Vuković, ki mu je bil nadrejeni Željko Vujanović, je včeraj povedal, da je Martinčič tovor, ki mu ga je tudi sam pomagal natovarjati, z gumijastimi čolni, velikimi od pet do devet metrov, odpeljal do jahte Maui. Slovencem v Argentini, s katerimi se ni družil in ki so Martinčiču prinašali denar, pa je, kot je nadaljeval, poveljeval Martinčič. Spomnil se je, da so bili med njimi neki Tadej iz Maribora (po njegovem opisu je visok 175 cm, ima rjave lase in je športne postave) in še nekateri Slovenci, ki jih ne pozna. Ko so mu pokazali zatožno klop, na kateri je sedel tudi obtoženi Tadej Poljak, pa je povedal, da ne pozna nobenega. Glede Remškarja je sicer povedal, da ga pozna le na videz, in sicer iz Beograda, ko je ta tam nekje leta 2005, 2006 ali 2007 prodajal avtomobile. V srbski prestolnici je enkrat spoznal tudi Bjelkaša. Med pričanjem na sojenju v Beogradu je Vuković, ko so ga spraševali, ali pozna koga s priimkom Tošić, povedal, »da je neki Tošić tudi v Sloveniji«. Za slovenskega Tošića (v Srbiji so na 13 let in pol zapora namreč obsodili Darka Tošića) je, kot je včeraj povedal, slišal iz medijev. Na vprašanje, ali mu je znano, da tudi pri nas obstaja Tošić, pa je odgovoril nikalno.

Tošićev zagovornik Luka Zajc se je sicer med sojenjem večkrat pritoževal nad tolmačem srbskega jezika, zaradi česar ga je sodnica Andreja Sedej Grčar opozorila: »Najprej je bonton, potem pa je ZKP.« Na sojenju smo sicer še lahko slišali, da je bilo treba v tistem času za kilogram kokaina v Braziliji (3000 evrov za kilogram) odšteti manj kot v Kolumbiji (5000 evrov za kilogram) in Peruju (3400 evrov na kilogram), saj ga je iz Brazilije lažje prenesti v Argentino. 

Deli s prijatelji