»Že sedem let se z mamo boriva za premoženje, ki nama ga je z darilno pogodbo podarila moja babica. A nama nikakor ne uspe, saj se ga je polastila moja sestrična, pri tem pa ji pomagajo vrhniški center za socialno delo in sodišča. Namesto da bi nama pomagali pri uveljavljanju njene volje, ji hočejo odvzeti opravilno sposobnost,« nas v zapleteno zgodbo, ki je njihovo družino razklala na dvoje, uvede Vinko Trček z Loga pri Brezovici, kjer stoji leta 1949 zgrajena hiša, ki je postala jabolko spora.
Ne more razveljaviti svoje darilne pogodbe
Leta 1998 je danes 94-letna Jožefa Pikec z darilno pogodbo razdelila svoje premoženje med potomce, vendar pa je, kot trdi Vinko, v njej pomotoma svoji vnukinji namenila nekoliko preveč. Da ne bi prikrajšala Vinka in njegove mame, torej Jožefine hčerke, ki oba živita z njo, je na Okrajno sodišče Vrhnika vložila tožbo za razveljavitev lastne darilne pogodbe. Poleg tega je Vinkova mama leta 2009 vložila še novo darilno pogodbo, podpisano in žigosano na Davčni upravi Ljubljana. Takrat se je zapletlo, saj so se na njih, kot pripoveduje, začeli izvajati pritiski sorodstva, da bi Jožefa razveljavitev umaknila.
V družinski spor se je nato po pripovedovanju Trčka vmešal CSD in sam sebe določil za skrbnika za posebni primer Jožefe Pikec. Prepričan je, da pod vplivom njegove sestrične, nezakonito in na podlagi izmišljenega in neresničnega izvedenskega mnenja. Skrbnik za posebne primere lahko CSD po njegovem mnenju postane le takrat, kadar oseba ni opravilno sposobna, ko nima zakonitega zastopnika odvetnika ali če je oseba odsotna ali nima stalnega bivališča. »Nič od tega ne velja za mojo babico. A to je samo ena od mnogo nezakonitosti vrhniškega CSD v našem primeru,« razlaga.
Ukradeno gradbeno dovoljenje?
Ko je CSD Vrhnika postal skrbnik za poseben primer Jožefe Pikec, je na okrožno sodišče v Ljubljano poslal dopis, da se ne strinja s pravdnimi dejanji Jožefe Pikec, in sodišče je februarja 2015 Jožefino tožbo zavrglo. Kot je razvidno iz dopisa, ki nam ga Trček pokaže, je CSD menil, da Pikčeva tožbe za razveljavitev darilne pogodbe ni vložila po svoji volji. Trenutno torej velja darilna pogodba iz leta 1998 in vnukinja je lastnica tretjine hiše in parcele, Vinko in njegova mama pa temu ves čas neuspešno nasprotujeta. Trdita celo, da jim je vnukinja ukradla gradbeno dovoljenje, zaradi česar je stara hiša ostala brez hišne številke in naslova, oni pa brez stalnega bivališča. Kako je to sploh mogoče?
»Gradbeno dovoljenje za novo hišo je pridobila s soglasji, ki so bila pridobljena na podlagi ponarejenih podpisov na pooblastilu, in ga prenesla na svoj del in na del, kjer namerava graditi hišo. Stara hiša tako že leta 2008 ni bila vpisana v zemljiško knjigo, je bila pa vpisana hiša oziroma del moje sestrične.«
CSD ne skrbi za premoženje dedičev
Direktorica CSD Vrhnika Andreja Rihter je poudarila, da so vse postopke preverili na pristojnem ministrstvu in upravnem sodišču, zatorej ne more biti dvoma o zakonitosti. Konkretnega primera ne more komentirati, je pa razložila, da CSD lahko postavi skrbnika za poseben primer tudi osebi, ki ji ni bila odvzeta opravilna sposobnost, če ugotovi, da ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.
»To se pogosto zgodi, kadar so med svojci varovanca velika nesoglasja zaradi različnih pogledov na koristi in pravice varovanca. Naloga CSD v skrbniških zadevah je zaščita koristi in potreb oseb, ki same tega ne zmorejo več, in reševanje njihovih stisk ob sporih svojcev, ne pa skrb za premoženje dedičev. Ljudje, ki so vpleteni v premoženjske spore, poznajo različne načine reševanja svojih stisk. Še posebno ko pravne poti ne sledijo njihovim željam, ni neobičajno, da izvajajo raznorazne pritiske drugače, na primer prek medijev, da bi dosegli svoje cilje. Za nekatere tudi žaljenje uradnih oseb ni zavržno dejanje. Morebitno ponarejanje dokumentov ali podpisov pa je stvar prijave policiji in kazenskih postopkov.«
Vnukinja: Jaz sem žrtev!
Obtožbe so prehude, da se ne bi obrnili tudi na Vinkovo sestrično. Ker se ni sama javila za sodelovanje v časopisu, je ne bomo imenovali, smo jo pa seveda vprašali, zakaj vendar vztraja pri darilni pogodbi in ne upošteva, da jo je hotela Jožefa s tožbo razveljaviti. »Kdo pa pravi, da je hotela razveljaviti darilno pogodbo po svoji volji? Ali res mislite, da vsi ti strokovnjaki, sodišča, CSD in sodni izvedenci nimajo pojma in ne znajo oceniti, da so si oni pač zaželeli moje lastnine oziroma tega, kar je stara mama v dogovoru s starim atom namenila meni, zato pa zdaj izkoriščajo mojo ostarelo staro mamo? Nikoli je nisem za nič prosila, a sem bila seveda vesela, ko mi je podarila del hiše in parcele. Tudi nikoli nisem izvajala nobenega pritiska na njih, medtem ko oni ves čas izsiljujejo in grozijo. Od takrat jo imajo zaprto v stanovanju in ne dovolijo nikomur, da bi jo videl. Mislim, da je njeno zdravje slabo. Če hočem vstopiti s svojim ključem, kličejo policijo, češ da vdiram. Mojo parcelo so spremenili v smetišče, podrli so del mojega objekta in še dve drevesi, ki sta bili tam v spomin na starega očeta. Moja last propada in ne jaz ne moji otroci nimamo nič od tega, saj se med temi ljudmi ne da živeti,« je zgrožena nad ravnanjem bratranca.
In kako je bilo z ukradenim gradbenim dovoljenjem? »To je čista norost in izmišljotina. Na geodetski upravi so mi svetovali, naj dam odmeriti in vzpostaviti etažno lastnino ter vpisati v kataster, in to sem tudi storila, glede ponarejenih podpisov pa je bilo na policiji ugotovljeno, da njihove navedbe niso bile resnične,« konča pripoved.
Vrhniški CSD trenutno vodi postopek za odvzem poslovne sposobnosti Jožefe Pikec, a njihov del družine, kot pravi Vinko Trček, vztrajno ignorirajo: »Moji babici hočejo odvzeti še opravilno sposobnost za nazaj, saj bi le tako lahko razveljavili darilno pogodbo oziroma tožbo za njeno razveljavitev.«
