Azijci bodo še dobrih 15 let drveli k nam

Podobno kot Japonci in Korejci tudi Kitajci zelo radi potujejo, eden najzanimivejših ciljev je vsekakor Evropa. Naši severni sosedje, ki spadajo med najuspešnejše in najbolj obiskane cilje azijskih turistov vse leto, so lani opravili več anket in raziskav, izsledki in statistični podatki Avstrijcev pa kažejo, da se število obiskovalcev iz Kitajske, Tajvana, Južne Koreje pa tudi iz arabskih držav v Zalivu (Dubaj, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija) od leta 2009 nenehno povečuje. Še več, v tem času se je celo več kot podvojilo. K temu so nedvomno prispevale še neposredne letalske povezave (Air China leti s Pekinga na Dunaj in iz Šanghaja v München) kar štirikrat na teden.

Velikokrat slišimo in beremo, da si tudi naši turistični delavci veliko obetajo prav od turistov z Vzhoda, k njim je treba prišteti še Ruse in, recimo, Kazahstance. Na Dunaju napovedujejo, da se bo njihovo število do leta 2020 povečalo za vsaj še deset odstotkov. Kot na vseh drugih področjih si statistiko in številke različno razlagamo, merilo ostajajo globalni trendi, ki so merljivi in jih je mogoče vsebinsko vrednotiti.

V glasbena mesta in po nakupih

Posebno velik porast azijskih turistov smo v osrednji Evropi opazili lani, saj se je njihovo število povečalo za 13 odstotkov, kar je samo v Avstriji pomenilo 1,4 milijona obiskovalcev in 2,8 milijona prenočitev. Trend se je nadaljeval tudi v letošnjem prvem četrtletju (januarja, februarja je bilo turistov z omenjenega območja celo 24 odstotkov več), podobno pričakujejo glede polletnih rezultatov.

V nasprotju z Rusi Azijci namreč praviloma niso smučarji, najraje obiskujejo stara zgodovinska in glasbena mesta, kot sta v Avstriji Dunaj in Salzburg, Japoncem in Kitajcem se zdita zanimiva tudi Innsbruck in Gradec. A pozor, Avstrijci so znova opozorili, da je precej zanimanja za širše območje Alp in Jadrana, a menda z naše in italijanske strani ni pretirane zagretosti za sodelovanje. Azijci še vedno radi fotografirajo, še raje pa menda nakupujejo. Trend so dojeli tudi v pregovorno počasnem Bruslju in sklenili odpraviti vizume za schengensko območje. Družba Emirates leti z Dubaja v München vsak dan, po novem uporabljajo zračne orjake A-380, Avstrijci pa že par tednov letijo vsak dan neposredno z Dunaja v indijski Delhi, Korean Air trikrat na teden iz Seula na Dunaj. Analize kažejo, da se kitajski vzpon upočasnjuje, potovanja čez evrazijsko celino pa so draga. So našli odlično rešitev, ko kar doma gradijo kopije avstrijskih in švicarskih alpskih vasi, zdaj pa načrtujejo še minimunduse z najbolj znamenitimi evropskimi stavbami?

Največ je Kitajcev

Lani je prišlo k našim severnim sosedom pol milijona Kitajcev, skoraj 300.000 turistov iz Emiratov, nekoliko manj z Japonskega, že skoraj 200.000 iz Južne Koreje in več kot 100 turistov iz drugih dežel jugovzhodne Azije. Podobne trende opažajo v Veliki Britaniji, Nemčiji, Švici in Italiji, Franciji, Španiji, vse več je zanimanja tudi za tradicionalne evropske vzhodne države (Češko, Madžarsko, Poljsko …), zmanjšalo se je število Američanov. Z Daljnega vzhoda prihaja predvsem bogat in že leta naraščajoč srednji sloj, zlasti slednji bi si radi evropske in svetovne znamenitosti ogledali kar doma. Število potujočih v Evropo se še povečuje, a Kitajci že leta pripravljajo zanimive alternativne rešitve. V Evropo prinašajo denar, niso preveč zahtevni in muhasti, pač odkrito hvaležni za vse zanimivo in prijetno ter prijazno kar doživijo. Ker še imajo precej denarja, so dobrodošli gostje v hotelih s štirimi in petimi zvezdicami, tudi njihova potrošnja je precejšnja. Naši sosedi bi radi ustregli Kitajcem, ko izrazijo željo, da bi poškilili še proti divjemu Balkanu. UNWTO napoveduje, da se bodo do leta 2030 obiski iz tega dela sveta še povečevali, iz drugih predelov upadali, potem naj bi sledilo splošno zatišje. Kaj pa potem?