NA KOŽO

Avtorske pravice so indikator zavesti naroda

Objavljeno 10. april 2014 00.35 | Posodobljeno 10. april 2014 00.36 | Piše: Andrej Predin
Ključne besede: komentar

Nemogoče je preživeti le s pisanjem literature, saj si okraden na vsakem koraku.

Andrej Predin. Foto: S.N.

Naša ljubka domovina, ki svoj jezik, identiteto in enotnost domnevno gradi na besedah pesnikov in pisateljev, ki so jo obvarovali pred svinčenim dežjem tujega gospodarja, iz leta v leto tone v večjo krizo identitete. Med vsemi nečednostmi, ki so že pred časom prestopile v avantgardo, je med najbolj perečimi in gnusnimi zagotovo kraja avtorske lastnine. Že sam koncept, da je nekdo lastnik izdelka lastnega intelekta in talenta ali v skrajnem primeru dejanja, nam je povsem tuj. Presnemavanje glasbe in fotokopiranje pred zbornicami pa sta medtem postali državna folklora. Starši celo plačujejo položnice, da lahko izobraževalne ustanove zagotavljajo zadostne količine surovin za svoje kraje avtorsko zaščitenih vsebin. Se sprašujete, kaj je narobe z učbeniškimi skladi, kaj je narobe, če učitelj omogoča otrokom dostop do vsebin, ne da bi starši morali za to kupovati drage učbenike?

Predstavljajte si, da eno leto ali dve marljivo izdelujete modelčke za kolače, ki jih nato želite prodati vaščanom za velikonočne praznike. Pa pride nekdo in kupi en komplet, nato pa vaščanom v zameno za plačilo modelčke posoja. Vaša stojnica bo seveda propadla. Ne preseneča, da je v Sloveniji nemogoče preživeti, če se ukvarjaš le s pisanjem literature, saj si okraden na vsakem koraku. Knjižnično nadomestilo se skozi leta vztrajno niža, status samozaposlenega v kulturi je postavljen tako, da moraš ostati reven in neuspešen, če ne, ga izgubiš. Že prejem nekaj tisoč evrov vredne literarne nagrade ti lahko prinese izgubo določenih pravic z naslova statusa. Neizvajanje zakona in pomanjkanje interesa, da bi se to področje uredilo, sta tesno povezani z zavestjo ljudi. Ukradena in lahko dostopna avtorska dela pri nas vzbujajo vtis, da so ničvredna, ker so preprosto dostopna. Raje se prepuščamo potrošniški manipulaciji in se vdajamo cenenosti. Posledice so očitne, velika večina ljudi ima uničen okus in ni sposobna prepoznati kakovosti. Miselni tokovi množice odrivajo vsakršno odgovornost in vztrajno iščejo dežurnega krivca. V resnici pa je prav stokajoča raja tista, ki bo morala izvesti obrat v svojih zavedenih glavah, preden bomo laže zaživeli. 

Deli s prijatelji