Da ima naša evropska skupnost številne predpise, ki grenijo življenje prebivalstvu, je znano. Manj znano pa je, da so se znotraj Evropske unije spremenila temeljna razmerja, s katerimi se posamezniki soočajo po Evropi. Tako je pred nekaj meseci presenečenje doletelo 23-letno Avstrijko, ki ima polletnega otroka. Njegov oče je Slovenec, ki živi v Sloveniji, starši pa niso bili v zvezi.
Ko je Avstrijka prišla na dunajsko območno zdravstveno zavarovalnico Wiener Gebietskrankenkasse (WG), da bi uredila nadomestilo za nego otroka, so jo presenetili: čeprav vse življenje živi v Avstriji (tako kot njen otrok), so ji na Dunaju povedali, da je za njeno nadomestilo pristojna – Slovenija! Pri tem so uporabili evropsko uredbo 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Regine Bohrn z dunajskega WG pojasnjuje: »Če otrok biva v Avstriji, se lahko po uredbi pojavi pristojnost Slovenije, če eden od staršev v Sloveniji dela ali prejema pokojnino ali nadomestilo za brezposelnost.«
Izmenjujejo si podatke
»Svetovali so mi, naj vložim zahtevo osebno v Ljubljani. Ko sem povedala, da ne znam slovensko, so mi priporočili, naj s seboj vzamem prevajalca,« je za avstrijski časopis Heute povedala 23-letnica, ki so jo v časopisu preimenovali v Mario B. Slednja je vzela pot pod noge in prišla v Ljubljano, a tam naj bi jo vprašali, kaj sploh dela pri nas. Dogodka nam na Centralni enoti za starševsko varstvo in družinske prejemke, ki deluje v sklopu CSD Bežigrad, niso mogli potrditi. Avstrijka naj bi se zagrenjena vrnila na Dunaj, njena prošnja za nadomestilo pa je v obdelavi: »Nihče mi ne pove, kako se bo vse skupaj nadaljevalo.«
Gregor Resman z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da mora družinske dajatve iz uredbe – med katere spadajo otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek – primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka: »Druga država članica postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu uredbe, v državi stalnega prebivališča pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu uredbe.« Slovenske in avstrijske službe naj bi si – po navedbah prikrajšane Avstrijke – trenutno izmenjevale podatke, namesto 600 evrov avstrijskega nadomestila pa mladi mamici finančno pomaga družina.
V imenu matere Evrope
Nekateri avstrijski politiki so bili ogorčeni nad dejstvom, da je njihova država na cedilu pustila svoja državljana; še posebno zato, ker je mati ostala tudi brez zdravstvenega zavarovanja, kar je izvedela šele pri zobozdravniku, ko je slednji že opravil poseg. Toda na WG zanikajo, da gre za vprašanje interpretacije uredbe: »Uredba deluje v vseh članicah EU. Izhajamo iz tega, da bo Slovenija ravnala po evropskih predpisih,« piše Bohrnova, ki pa je ob koncu vendarle dodala opazko na račun slovenskih težav z evropskimi integracijami!
»Nedavno smo izvedeli, da ima Slovenija težave, da v takšnih primerih nakaže denarna sredstva na evropske žiro račune. To očitno nasprotuje evropskemu pravu in mora biti zato korigirano kar se da hitro,« zaplet opiše Bohrnova. Resman je to kategorično zanikal: »Navedba ne drži. Republika Slovenija nakazuje socialne transferje tudi v tujino.« Kar pomeni, da smo Slovenci že v preteklosti hranili evropska otroška usta v imenu matere Evrope.