KUNGOTA – Donkihotovski boj z mlini na veter se pripravlja na novo rundo. Tako bi lahko povsem na kratko opisali administracijski boj, ki ga proti slovenski in avstrijski državi bije upokojeni mariborski odvetnik Viktor Žižek. Vse zaradi avstrijske vinske ceste, ki med drugim vodi tudi po njegovi obmejni posesti v Ciringi, zaselku nad Kungoto, povsem na slovensko-avstrijski meji. Domoljub je že pred dobrimi štirimi leti, ko je za nekaj mesecev na cesti postavil betonske barikade, napovedal: »Postavil bom spomenik ali obeležje Rudolfu Maistru.« Toda njegovi načrti so bili le kratkega upanja, saj je moral zgrajeni zid kmalu zatem podreti. Tako so po vodi splavali tudi načrti o postavitvi spomenika slovenskemu nacionalnemu junaku.
Zahteva razlastitev
Po vseh neuspelih poskusih v zadnjih štirih letih proti avstrijski državi se je Žižek odločil tožiti še občino Kungota in slovensko državo. Vzrok? Vznemirjanje. V tožbenem zahtevku je zapisano, da je vzrok za spor 700 kvadratnih metrov ceste, ki se v dolžini približno 340 metrov razteza čez Žižkovo zemljišče v Ciringi. Doslej za to ni dobil nobene odškodnine, kar pa glede na pravne zaplete niti ne preseneča. Cesta je namreč kategorizirana v Avstriji, čeprav delno prečka mejo in se med vinogradi vije po slovenskem ozemlju v dolžini približno poldrugega kilometra. Uporabljajo jo predvsem Avstrijci, ki jo tudi redno vzdržujejo. Odkar je Žižek ugotovil, da vinska cesta vodi čez njegovo posest, po pravni poti ni dosegel tako rekoč ničesar, zato se je zdaj odločil za tožbo proti občini Kungota in Republiki Sloveniji, saj hoče, da njegovo zemljo pustijo pri miru (v tem primeru bi bilo treba odstraniti asfalt in cesto zapreti), ali pa naj ga slovenska država razlasti in mu izplača odškodnino, ker gre javna cesta čez njegovo zemljišče. Ta bi morala po cenitvi, ki so jo opravili Avstrijci, znašati najmanj 185.000 evrov. Po informacijah Žižkovega pravnega zastopnika, odvetnika Matjaža Jugovca, je cenitev nastala na podlagi dogovora med Avstrijo in Slovenijo. Žižek se je z njo strinjal, naša država pa je nato povsem obmolknila. »Radi bi se ognili plačilu odškodnine,« je prepričan Viktor Žižek. Tako bo imelo zadnjo besedo sodišče. Za lažjo razjasnitev spora je okrajna sodnica Sonja Novak celo sklenila, da bodo vsi skupaj (z njo vred) sredi marca odšli na mejno območje v Ciringo in poskušali več let trajajoči spor razvozlati s pomočjo izvedenca geodeta. Le kaj bodo sklenili? Medtem pa je Žižek prepričan: »Na ministrstvu za javno upravo so mi predlagali, naj odstopim svojo nepremičnino Sloveniji, zanjo so mi ponudili absolutno prenizko odškodnino. Sicer pa je zame nesprejemljiva vsaka vsota, ki bi mi jo ponudila Slovenija. Zame ne pride v poštev, da bi naša država z davkoplačevalskim denarjem odkupovala zemljišče, po katerem se vozijo izključno Avstrijci. Republika Slovenija ni donatorska država za trikrat bogatejšo Avstrijo. Do Hrvatov, ki so skoraj naši polbratje, se naša vlada obnaša kot gospodar, do Avstrijcev pa kot hlapček.«
Barikado že podrli
Viktor Žižek je julija 2007 pri kraju Raatsch (okrožje Lipnica) oziroma v Ciringi (občina Kungota) za mesec dni zaprl promet na južnoštajerski vinski cesti; na cesti, ki poteka po njegovi posesti in v Sloveniji ni formalnopravno kategorizirana, zato nima statusa javne ceste, je protestno sezidal dva metra dolg in pol metra visok betonski zid. Od Avstrijcev je sprva zahteval okoli 700.000 evrov odškodnine, a mu je niso bili pripravljeni plačati. »Četudi bi ostal praznih rok, ne bi bilo nič hudega. Tu gre za princip, ne za denar. Treba je imeti državljanski ponos,« pravi Žižek. Zaradi njegove odločne trmoglavosti se je zganila vsa avstrijska štajerska politika. Župan občine Raatsch Johannes Zweytick in ducat njegovih sosedov, sitih Slovenčeve trme, so na mariborskem okrožnem sodišču pridobili začasno sodno odredbo, po kateri bi moral Žižek odstraniti oviro do 24. avgusta 2007. Ker uredbe ni upošteval, so na tisti dan zjutraj podrli zid komunalni delavci iz Lipnice. Žižek je jeseni doživel še sodni poraz, saj je mariborska sodnica razsodila, da je s cestno zaporo samovoljno in protipravno posegel v njihove posestne pravice.
Policisti ne, inšpektor da
Ker je na sodišču dokazal, da policija ne more legalno ukrepati zoper njegove protestne akcije na vinski cesti, je zoper zadnjo potezo Viktorja Žižka ukrepala gradbena inšpekcija. Slovenski gradbeni inšpektor Jurij Rudolf je napisal odločbo, v kateri je ugotovil, da je betonski zid, ki ga je Žižek konec julija 2007 postavil čez asfalt avstrijske vinske ceste, na najboljšem slovenskem kmetijskem zemljišču, zato mora investitor objekt odstraniti v 10 dneh. Da je treba z Žižkove zemlje odstraniti tudi 738 kvadratnih metrov avstrijskega asfaltiranega cestišča, pa inšpektor ni zahteval.
