DOBJE PRI PLANINI – Teden starih kozjanskih običajev in obrti je pravi etnokulturni festival, ki ga na restavrirani kozjanski domačiji muzeju družine Guček pripravijo vsako leto konec avgusta: »Ko se končajo žetve in je seno spravljeno, čakamo na trgatev,« pravijo Kozjanci, ki so zelo ponosni na svojo zares bogato, a neredko po krivici spregledano dediščino.
V šestih dneh je na domačiji na Dobju pri Planini nastopilo ducat glasbenih skupin, ljudskih pevk, lokalnih umetnikov in raznolikih kulturnih združenj, ki so simpatično predstavili svoje delovanje.
Golica na lajno
Odprtje 9. tedna kozjanske kulture je bilo zares veličastno, saj je v uvodnem večeru nastopila skupina Salteris iz južne Nemčije, ki na citrah, kitari in kontrabasu v arhaičnem slogu poustvarja tako tradicionalno kot sodobno zabavno glasbo. Med drugim so na lajno zaigrali tudi slovito Avsenikovo Golico.
2005. leta se je porodila ideja o tednu starih kozjanskih običajev in obrti.
Naslednji dan, v sredo popoldne, je obiskovalce na domačiji presenetil čuden zvok, ki je prihajal iz daljave. Malce starejši so zastrigli z ušesi, saj je spomin namignil, da gre za prdenje ali bezenje oziroma značilni zvok dvo-, tri- in štiribrzincev, svojčas zelo priljubljenih Tomosovih motorjev. Čez sto članov Tomos kluba Jezerce, Dobje je pribrnelo na dvorišče domačije in možakarji so z nasmehom obiskovalcem pripovedovali o svojih tomosakijih, najstarejši med njimi so šteli trideset in več let.
V hiši ali pred njo so nato do sobote nastopili Šentjurski muzikanti, ljudske pevke Taščice, Kozjanski lumpi, ansambel Pik in vokalna skupina Up.
Seveda pa ne moremo mimo nastopa citrarke Ive Čede in vaškega komedijanta motorista Anze, za likom tega kozjanskega kmeta se skriva Peter Frece.
Zlasti petkovega večera ni bilo zamuditi, saj je v goste na Kozjansko domačijo prišla skupina Družinskega gledališča Kolenc z Vač, ki ga že 25 let vodita Anka in Zvone Kolenc, v zadnjih letih pa tudi hči Janja z možem Sebastianom Srečkarjem. Na domačiji so uprizorili etnološko predstavo Nazaj h koreninam, katere glavna lika sta prijateljici in opravljivki Angelca in Micka, ki sta ob šegah in navadah (koledniki, kresovanje, božič) prikazali vaški način življenja. Zgodba je seveda postala še bolj napeta, ko so se vmešali fantje in dekletom, tako nekoč kot tudi danes, zmešali glave. A opravljivki sta tudi temu kos.
Pekli na kovaškem ognju
Zvezda letošnjega festivala je bila tudi 90-letna Milica Prešiček, ki je kot mladenka raztegnila meh in pokazala, kako mladosten si lahko pri devetih križih.
Teden običajev na Gučekovi domačiji je zlasti družinski festival. Poleg razstave starih kmečkih orodij so na cimpru pripravili tržnico, otroci so si lahko ogledali staro kuhinjo in gospodinjske pripomočke, najdrznejši so pekli klobase na kovaškem ognju. Zeliščarke so pripravile delavnico izdelovanja ognjičeve kreme, otroci so pekli koruzo in jabolka, na palici, kot nekoč. Da ne omenjamo otroških vzklikov veselja, ko se je na domačijo z zapravljivčkom in dvema konjičema pripeljal Janko Novak. Družine so posedle na kočijo in konjiča sta na Jankov znak stopila v kas. Zadnji dan letošnjega tedna so pripravili Guzajev pohod iz Prevorja in Planine proti Kozjanski domačiji, ki nosi ime po kozjanskem razbojniku Guzaju.
Za konec povejmo še to, da se je vse skupaj začelo leta 2005, ko je družina Guček na razpisu dobila evropska sredstva za restavracijo domačije v tipičnem slogu: spodaj zidana in zgoraj grajena iz lesenih brun je seveda krita s slamo. Danes je to muzej in krčma obenem, na podstrehi pa imajo tudi ležišča za popotnike. N
Poleg razstave starih kmečkih orodij so na cimpru pripravili tržnico, otroci so si lahko ogledali staro kuhinjo in stare gospodinjske pripomočke, tisti najbolj drzni so pekli klobase na kovaškem ognju. |
