LJUBLJANA – V luči zahteve evropskega bančnega regulatorja (angl. European Banking Authority – EBA) in odredbe Banke Slovenije mora Nova Ljubljanska banka (NLB) do 30. junija letos izboljšati svojo kapitalsko ustreznost. To je mogoče doseči z odprodajo tvegane aktive (premoženja) banke, z novimi lastniškimi vložki in izdajo novih delnic ali, kot omogoča tudi EBA, z izdajo hibridnih finančnih instrumentov, t.i. BCCS (angl. Buffer Convertible Capital Securities, v tisku navajani kot »CoCo obveznice«), ugotavlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN).
CoCo najverjetnejši način
Zaradi razmer na trgu, nezadovoljivega interesa potencialnih vlagateljev za dokapitalizacijo NLB in časovne stiske, v kateri se je znašla NLB, se v tem trenutku kot edina mogoča (začasna) rešitev za zagotovitev predpisane kapitalske ustreznosti kaže izdaja navedenega hibridnega instrumenta BCCS. A v primeru izdajanja novih delnic se lahko kaj hitro zgodi, da delež KBC prestopi 50-odstotni lastniški delež v banki NLB, opozarja AUKN.
| BCCS predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom. Po svoji naravi so obveznice, brez roka dospetja, za katere mora izdajatelj (ob izpolnitvi določenih pogojev) plačevati dogovorjene (nekumulativne) obresti. Instrument je, skladno z določili EBA, mogoče po petih letih odpoklicati. Hibridnost tega finančnega instrumenta se kaže v tem, da se lahko pod določenimi pogoji (če količnik temeljnega kapitala Core Tier 1 upade pod sedem odstotkov) kasneje spremeni v lastniški kapital (zamenjava za novo izdane delnice). To je tudi razlog, da EBA te instrumente kvalificira kot Tier 1 kapital, saj lahko ob zaostritvi razmer na trgu in upadanju vrednosti kapitala tovrstna zamenjava banki brez dodatnih pogojev zagotovi sveži lastniški kapital in izboljša njeno kapitalsko ustreznost. |
Omogočen tihi prevzem največje slovenske banke
Če bi BCCS, ki jih bo izdala NLB, kupil en sam vlagatelj (KBC) (prednostna pravica preostalih lastnikov do nakupa je po predlogu sklepa izključena) in bi prišlo do upada kazalnika Core Tier 1 pod sedem odstotkov, bi se zaradi zamenjave BCCS za delnice lastniški delež KBC še dodatno povečal in bi skupaj s povečanjem deleža iz točke 2 presegel dosegel 55 odstotkov. Delež RS in z njo povezanih oseb bi se še dodatno zmanjšal, na slabih 35 odstotkov. S tem bi bil omogočen »tihi« prevzem največje slovenske, sistemsko pomembne banke, in to brez kakršne koli prevzemne premije, trdijo. Ob tem je treba tudi pripomniti, da je verjetnost, da se bo to zgodilo, zelo velika, saj je banka izpostavljena do vrste kritičnih komitentov (predvsem v gradbenem sektorju). Zato bo morala NLB svoje naložbe do konca letošnjega leta še dodatno slabiti, kar bo verjetno povzročilo upad Core Tier 1 pod sedem odstotkov in sprožitev konverzije BCCS v delnice.
Ob takem scenariju (sodelovanje KBC z zamenjavo obstoječega hibrida za novoizdane delnice ter nakup celotne izdaje novega hibrida) je zaradi zaščite interesov in premoženja Republike Slovenije na mestu tudi informacija, tako AUKN, da bi delež KBC ostal pod 50 odstotkov v primeru:
a) Če bi cena ene novoizdane delnice namesto 68,71 evra znašala 78,8 evrov.
b) Če bi pri nakupu hibrida sodelovala tudi RS z vložkom pribl. 65 milijonov evrov.
c) Če bi pri nakupu novega hibrida sodelovali KBC in RS v razmerju 30 : 70, bi delež RS skupaj s povezanimi osebami ostal nad 50 odstotkov (zmanjšal bi se s trenutnih 58 odstotkov na 55), delež KBC pa bi se povečal na 34 odstotkov.
Se gredo vlada in poslanci igro na srečo?
»Zaradi zamujenega v preteklih mesecih je danes NLB potisnjena v kot, v katerem ji primanjkuje pogajalske moči in zaradi česar obstaja možnost neupravičenega razvrednotenja državnega premoženja,« je v obvestilu zapisal AUKN. »Naj poudarimo, da je za to (kompleksno odločitev vlade in poslancev, op. p.) treba razpolagati najmanj z osnovnimi podatki o poslovanju NLB in simulacijami lastniških sprememb, da je od predlagateljev upravičeno pričakovati informacije o njeni širši vlogi za slovensko gospodarstvo, o multiplikativnih učinkih morebitnih sprejetih odločitev, simulacije in predvidene scenarije razvoja dogodkov, primerjalne analize, kvantitative in in kvalitativne ocene razmer v širšem gospodarskem in posebej finančnem okolju, njihove napovedi ter druge ključne informacije, ki bodo omogočale kakovostno razpravo in sprejetje prave odločitve. Brez tega so podelitev pooblastila vladi in prihodnji koraki odločevalca, še posebej ob odsotnosti jasne strategije države glede slovenskega bančnega sistema, v najboljšem primeru igra na srečo,« so zapisali.
Hkrati z navedenim se je treba zavedati, da cene delnic finančnih institucij trenutno kotirajo zelo nizko, zaradi česar trenutek za prodajo večinskega deleža v sistemsko najpomembnejši banki nikakor ni najugodnejši, poudarjajo v AUKN.
