NA KOŽO

Atomski evri

Objavljeno 05. maj 2012 00.28 | Posodobljeno 05. maj 2012 00.28 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Župani bi z upokojenimi uparjalniki po potrebi živeli tudi v dnevni sobi.

Bojan Budja.

Tisti, ki so prepričani, da denar lahko naredi vse, bodo zanj storili kar koli že. Pravzaprav vse! Če je treba, tudi iz nemogočega mogoče. Ne verjamete?

Gorje mu, ki si je kadar koli v deželici pod Alpami drznil izustiti bogokletni besedi radioaktivno odlagališče. Če si je dodatno upal zanj predlagati še lokacijo, ga je v slogu zdajšnjih vladno-sindikalnih preklanj čakal vsaj referendum. Lahko še kaj hujšega. Kajti nadenj so se spravili v sto odtenkov zelene barve oblečeni okoljevarstveniki, za njimi so z vilami, s sekirami, z lopatami, s kosami v rokah stali jedrsko ogroženi krajani. Pripravljeni na vse.

Pa je od nekod priletel denar. Sprva tolarji, nato evri. Milijoni evrov. Država jih je podarila kot nadomestilo za razvrednotenje prostora na območju krške nuklearke, dodatno še za degradacijo okolja, na katerem bi skladiščili atomske odpadke. Če me spomin ne vara, bi morala biti deponija nared do prihodnjega leta, v zameno za nekaj dodatne radioaktivnosti v vdihanem zraku pa je država vsakoletno ponudila poltretji milijon evrov. Slovenci dokazano občudujemo talent, zmagovalce raznih iks faktorjev in resničnostnih šovov, spoštujemo in cenimo pa vendarle zgolj in edinole šelestenje bankovcev. Okoljevarstveniki so nenadoma umolknili, občine so začele kar tekmovati v tem, katera bo postala topli domek tonam jedrsko sevajoče ropotije. Župani bi z upokojenimi uparjalniki po potrebi živeli tudi v dnevni sobi, zeleni so postali mavrični mirovniki. Le v ilustracijo: krški občini sožitje z nuklearko navrže v proračun osem milijonov evrov na leto, več dodatnih milijonov si obetajo od bodočega atomskega odlagališča, nekaj drobiža pa kane tudi bližnjim Brežicam, Sevnici, Kostanjevici na Krki. Županom v teh občinah niti najmanj ne zamerim. Milijoni evrov jim zagotavljajo domala dosmrtno oblast, z njimi bi volitve izgubil res le največji cepec. Vsa čast zatorej krškemu Bogoviču, da se je odrekel županskemu udobju in se gre v teh Gubčevih časih kmetijskega ministra.

A v deželi, koder moč evrov zlovešče radioaktivne odpadke sproti predela v blagodejni humus, je mogoče vse. Za več evrov bi celo sindikati ploskali vladi.

Deli s prijatelji