NA OBISKU

Astronavtka je spet doma, na Gorenjskem

Objavljeno 20. maj 2013 09.12 | Posodobljeno 20. maj 2013 09.12 | Piše: Mirko Kunšič

Sunita Williams je obiskala domovino prababice Marije Bohinjec.

Nina je pričakala Sunito s šmarnicami (foto: Mirko Kunšič).

BLED, LEŠE –  Če je Bog ustvaril zemljo v sedmih dneh, bo mag. fizike, majorka in astronavtka Sunita L. Williams v osmih zagotovo spremenila Slovenijo. Domovino prababice Marije Bohinjec iz Leš pri Tržiču bo prežela s pozitivnostjo in optimizmom.

Iz deževne Moskve je v soboto, malo pred 19. uro, priletela z redno linijo Adrie na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Harmonikarja iz Hudega Grabna, Matic in Urban, sta v sprejemni avli raztegnila frajtonarici, ko se je na vratih pojavila široko nasmejana astronavtka. Metka Kokalj in njena hči Jasmina, ki sta zaslužni, da so se Leše znašle na svetovnem zemljevidu, sta ji izrekli dobrodošlico.

Šmarnice v pozdrav

Nina iz Leš je astronavtki poklonila šopek dišečih šmarnic. Državljanki Zemlje in Vesolja, kot so jo poimenovali Lešani, združeni v zavod Slovenski astronavt, pripravljajo veliki sprejem to soboto, 25. maja.

»Vesela sem tretjega obiska domovine moje prababice. Ko smo prvič prišli v vas pod Dobrčo, kjer je živela prababica, smo bili skoraj neopazni,« je med drugim dejala svetovno znana ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu. Po prisrčnem pozdravu Sreča Verniga, predsednika Muzejskega društva Bled, so jo odpeljali v blejski hotel Triglav. Župan občine Bled, prof. Janez Fajfar, se je strinjal, da se je vredno potruditi za ta obisk.

Med potjo na Bled so Julijci žareli v zadnjem soncu, Triglav pa je bil kot izklesan. Sunita, ki je včeraj zvečer predavala v blejski Festivalni dvorani o Sloveniji iz vesolja, ga je že videla. Njen letalski kolega, poklicni pilot Adrie in zdaj predavatelj na fakulteti za strojništvo Miha Šorn, jo je nad Slovenijo popeljal ob njenem drugem obisku leta 2009. Leše in okolico pa je videla iz helikopterja Francija Stroja.

Kovanec v supergi

Sunita se je rodila 1965. v Euclidu pri Clevelandu materi slovenskega rodu Bonnie Zalokar in očetu indijskega rodu Deepaku Pandyi. Po diplomi iz fizike se je pridružila mornarici. Kot nekdanja plavalka se je urila v potapljanju in se pozneje pridružila helikopterski enoti. Pilotirala je 30 različnih tipov helikopterjev in letal. Z njimi je letela več kot tri tisoč ur. Pred četrt stoletja se je pridružila Nasinemu programu za usposabljanje astronavtov.

»Omejitve so le znotraj nas samih. Mladim to poskušam dopovedati z lastno izkušnjo. Tako deklicam kot dečkom, ki jih zanima letenje in vse, kar je s tem povezanega. Helikopter pač ne ve, ali ga pilotira ženska ali moški. V mladosti sem bila plavalka, a sem sanjarila, da bom pretekla znameniti bostonski maraton. Še kako dobro se spominjam, da sem si na poti tja dala v športni copat kovanec. Da bi z njim iz javne telefonske govorilnice poklicala mamo, da me pride iskat, če mi ne uspe. A ko sva o tem govorili, me je prepričala, da to zmorem. In sem!« je bila iskriva in odkritosrčna astronavtka.

Vesolje te spremeni

Za večerjo so ji v hotelu Triglav, z razgledom na otok in »podobo raja«, kot je zapisal Ribčev France, postregli z marinirano bohinjsko zlatovščico, divjimi zelišči in limonovo omako. Sledili so trofi z jurčki, zelenimi beluši in sirovim krokantom. Teknili so ji tudi jagenjčkova zarebrnica, žlikrofi v smetani in korenčkova krema z zvezdastim janežem. Za poobedek pa jabolčni zavitek po naše.

Današnji obisk je začela v grajski vinski kleti in nadaljevala z ogledom gradu. Njen vodnik je bil Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled. Blejski župan ji je razkazal in razložil pomen grajske kapele, tiskar Uroš pa jo je povabil, da si sama natisne posebno posvetilo na repliki Gutenbergove stavnice.

Izbrala si je ročno narejeni rožnati pergament in se nato z vso močjo uprla v tiskarski vzvod, da je dobila dokument, ki ji ga je tiskar še pečatil. Gostitelji so jo prosili za vpis v posebno grajsko tiskarsko knjigo, kjer je že več znamenitih imen vsega sveta.

»Seveda te življenje v vesolju spremeni. Ko sem prvič priletela do vesoljske kupole s šestimi okni, mi ji v šali pravimo črna luknja, sem se komaj nagledala zvezd in Zemlje. Sonce ji dodaja vedno nove in nove barvne odtenke. Neverjetno miren je pogled na ta živi planet. In sem se takrat zamislila: le kako se lahko dva prepirata tam doli, ki živita na tako čudovitem planetu?«
 

Deli s prijatelji