Asimina iz prekmurske ravnice

Ko se je pred leti upokojil, se je nekdanji policijski inšpektor Marjan Horvat iz Černelavcev pri Murski Soboti z veliko zagnanostjo posvetil naravi. Kot ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik poskuša pridelati različne pridelke, ki jih pri nas redko srečujemo, pri tem pa poskuša dokazati, da se da tudi brez uporabe raznih pesticidov in drugih škodljivih primesi pridelati lepe in zdrave sadeže.

Sto cvetov, šest plodov

To jesen je imel Marjan po nekaj letih vzgoje prvi pridelek posebnega eksotičnega sadeža, ki se imenuje asimina (triloba) in izvira iz Severne Amerike, zaradi česar jo imenujejo tudi indijanska banana ali paw-paw.

»Rastlina je stara pet let in meri nekaj čez dva metra. Ima zelo lepo obliko, zaradi česar skoraj ni potrebno obrezovanje. Letošnjo pomlad je asimina nastavila približno sto čudovitih cvetov, ki sem jih poskušal oploditi s posebno metodo. Sprva je bil nastavek plodov dober, zatem pa šok, saj so majhni odpadali kot za stavo. Ko sem že opustil upanje na letošnji pridelek, sem sredi poletja presenečen opazil nenavadne plodove, ki so se izjemno dobro prilagajali listom, tako da so bili komaj opazni. Upal sem, da bodo dozoreli, saj jih doslej nisem niti videl niti pokusil,« nam je pripovedoval vrtičkar in sadjar Marjan, ki je velikost in obliko svojega novega sadeža primerjal z običajno banano, limono, jabolkom in andsko jagodo.

Okus med banano 
in ananasom

Dočakali so tudi ta dan in pridelka, vsega skupaj je bilo šest plodov, se je veselila vsa družina. Ugotovili so, da je okus še najbolj podoben banani in ananasu, plod pa ima šest do sedem dokaj velikih semen.

Marjan Horvat je imel letos v sadovnjaku ter na vrtu dober pridelek kivija, goji in andskih jagod, manj pa je kakija, saj mu nenehno deževje ni prijalo. Za Marjana je to dovolj velika nagrada za ves trud in vztrajnost, s katerima je dokazal, da je mogoče tudi v Prekmurju pridelati več vrst eksotičnega sadja.

Še posebno je ponosen na to, da mu je to uspelo brez škropiv in raznih drugih kemičnih preparatov. Za limone in smokve, ki jih ima že dlje na vrtu, pa tudi za oljko, granatno jabolko in žižolo, že dlje ve, da jih lahko goji tudi v prekmurski ravnici. Marjan namreč sam cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega.