LJUBLJANA – France Arhar, ki je v petek na odboru državnega zbora odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta NLB, je spregovoril o vzrokih za odstop
. Povedal je, da se je med razpravo odločil, da ni korektno, da bančno luknjo v državnih bankah povezujejo z njim, saj ta ni nastala v zadnjega pol leta. Povedal je, da upravljanje državne lastnine ni zanj. »Ko enkrat vidiš prakso upravljanja pri tujcih, ne moreš nazaj v prakse iz Jugoslavije.«
Medja ima jasne cilje
Ob tem je povedal, da nikoli ni rekel, da Janko Medja ni dober šef NLB. Medja ima po njegovem jasne cilje. Ti so v banki, ki je v sanaciji, še težji, saj mora Medja razmišljati o več stvareh. Po odstopu je še povedal, da je korporativno upravljanje katastrofa. Pravi, da s tem ni mislil finančnega ministra Uroša Čuferja, temveč lastnike. »Z ministrom Čuferjem sem nekajkrat govoril o NLB, s Sodom le dvakrat. Predlagal sem prakso iz stare Evrope: podpis governance contracta, podpis posebne obrestne politike na območjih z visoko stopnjo brezposelnosti ... Pa se nič ni zgodilo. Minister me sicer nikoli ni poklical z navodili, kaj moram početi,« je pojasnil Arhar.
Nobene koordinacije
Moti ga tudi to, da pri nas ni nobene politike, kaj z družbami. »V eni družbi nastopajo vsaj tri državne institucije, pa se ljudje med sabo niti ne poznajo. Ne obstaja nobena državna poslovna politika. Iz tega dodatno vidiš, da ni nobene koordinacije,« je v intervjuju za Finance povedal Arhar in dodal, da so stvari nekoordinirane. Med vzroki za odstop je navedel tudi delovanje protikorupcijske komisije oziroma njeno »nedelovanje« v zadnjem letu.
Še pol gospodarstva podržavljenega ali pa bo »crknilo«
Arhar je povedal, da ga je marca KPK v razmiku nekaj dni seznanil z dvema poročiloma, drugo je bilo v njihovih rokah menda od decembra 2012. »V dobrem letu ni bilo nobenih pozivov ali pojasnil, marca letos pa so pozvali, da želijo v 30 dneh imeti pogovor o primeru,« pravi Arhar, ki ne razume, zakaj so s primerom čakali.
Spregovoril je tudi o prezadolženosti podjetij, za katera pravi, da posojil ne bodo dobila ne doma ne v tujini. Pravi, da je velika težava tudi, kdo podjetju, ki je v prestrukturiranju, zagotavlja obratni kapital. Podjetja potrebujejo vsaj pet milijard evrov lastniškega kapitala, da splavajo, torej bo po njegovem še pol gospodarstva podržavljenega ali pa bo »crknilo«.
Ukrepi vlade niso trajne rešitve
Ob odstopu je parlamentu omenil tudi trojko. »Veste, zakaj? Iz bojazni, da sami nikoli ne bomo naredili nič, kar je nujno! Zame, oprostite, ti ukrepi, ki jih dela vlada za polnjenje tekoče proračunske luknje, niso nobene trajne rešitve,« je prepričan Arhar, ki meni, da se v Sloveniji nikoli ne lotimo strukturnih reform, in to je težava. Čeprav trojko imamo in dobivamo navodila iz Bruslja, Frankfurt pa posluša sestanke v Banki Slovenije, Arhar pravi: »Ja, spoštujemo zaveze, denarja pa nismo vzeli. In to je narobe.«
