LJUBLJANA – »Organizacije in posamezniki, združeni v koalicijo Ustavimo TEŠ 6, ob prejemu pisma opozarjamo, da takšne grožnje nasprotnikom projekta TEŠ 6, ki pripadajo organizacijam in posameznikom civilne družbe, ne predstavljajo moči argumenta, temveč argument moči. V trenutku, ko je ključno, da celotna slovenska družba opravi odprto razpravo in odločitev o največji gospodarski naložbi Slovenije v tem desetletju, se najbolj aktivnim udeležencem te razprave grozi z odškodninskimi tožbami. Za demokratično družbo je takšen strah pred argumenti nesprejemljiv, toliko bolj, če prihaja od gospodarske družbe, ki je posredno v celoti v lasti države,« piše vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros v imenu koalicije Ustavimo TEŠ 6 in pobudnic kampanje Še je čas.
Poslana opozorila
Naj spomnimo, da so iz odvetniške pisarne Čeferin v imenu Termoelektrarne Šoštanj na vse organizacije in posameznike, združene v koalicijo TEŠ 6, ki izvaja kampanjo Še je čas, naslovili dopis z naslovom »Obratovanje TEŠ 6«. V njem jih pozivajo, naj nemudoma prenehajo razširjanje neverodostojnih podatkov o smrtnih žrtvah in višini gospodarske škode, ki naj bi jo povzročilo obratovanje TEŠ 6. Če ne bodo, jim grozijo, da bodo primorani ugled in dobro ime TEŠ zaščititi pred za to pristojnimi organi.
Na tem mestu se Greenpeace kot avtor poročila odziva predvsem na navedbe v pismu, da je sklicevanje na metodologijo, ki je podlaga poročilu »Družbeni strošek energije iz Šoštanja« zgrešeno in da ugotovitve iz poročila ne predstavljajo uradnega mnenja Evropske komisije oz. drugih organov EU.
Odziv objavljamo v celoti:
1. Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije. EEA je novembra 2011 izdala poročilo »Razkrivanje stroškov onesnaževanja zraka iz industrijskih objektov v Evropi«. Poročilo »Družbeni strošek energije iz Šoštanja« temelji v popolnosti na isti metodologiji. Čeprav je EEA pri izračunu gospodarskih stroškov ocenila število smrti kroničnih obolenj, ki jih je povzročilo onesnaženje, teh ocen ni izdala. Greenpeace je na podlagi dostopnih podatkov o izpustih in na podlagi metodologije CAFE-CBA 2005, ki jo je uporabila tudi EEA, ocenil posledice, ki jih obratovanje teh lignitnih obratov predstavlja za zdravje ljudi, na primer smrt, kronična obolenja in hospitalizacije. Metodologijo CAFE-CBA 2005 je naročila EEA, razvilo pa jo je podjetje AEA Group.
2. Celotna metodologija EEA za oceno vplivov onesnaževanja zraka iz industrijskih virov na zdravje je dosegljiva na www.greenpeace.si.
3. Vse vnesene emisijske vrednosti, tako za TEŠ v letu 2010 kot za simulacijo vplivov TEŠ 6, so pridobljene iz javno dostopnih podatkov na spletni strani TEŠ. Emisijske vrednosti za leto 2010 so izvzete iz letnega poročila BilTEŠ 2010, potencialne emisijske vrednosti za TEŠ 6 pa iz Noveliranega investicijskega programa 4 – NIP 4.
4. Niti poročilo niti spremljajoči dokumenti v nobeni besedi ne omenjajo, da gre za uradno mnenje Evropske komisije oz. drugih organov Evropske unije. Evropska agencija za okolje je samostojna inštitucija z mednarodnim ugledom in zaupamo lahko, da v svojih poročilih uporablja preverjene in verodostojne metodologije. Njena naloga je zagotavljati zanesljive in neodvisne informacije o okolju. Je pomemben vir informacij za vse, ki se ukvarjajo z razvojem, sprejemanjem, izvajanjem in ocenjevanjem okoljske politike, in za državljane. Da je metodologija verodostojna, sta v svojih izjavah potrdila tudi predstavnica Agencije za okolje RS in predstavnik Inštituta RS za varovanje zdravja.
5. Tako Greenpeace kot preostale organizacije koalicije Ustavimo TEŠ 6 v nobenem trenutku ne nameravamo prenehati s svojim udejstvovanjem v kampanji Še je čas, saj trdno verjamemo, da je uporabljena metodologija ustrezna in verodostojna.
6. Prav tako je treba omeniti, da nikjer v poročilu niti v spremljajočih dokumentih ne navajamo, da se vpliv na zdravje ljudi in narodno gospodarstvo omejuje samo na Šaleško dolino, saj bi to bila neprimerna in nestrokovna trditev. Onesnaženje zraka zaradi kurjenje lignita v Šoštanju ni omejeno samo na Šaleško dolino, temveč tako kot škoda, narejena narodnemu gospodarstvu zaradi nadaljnjega kurjenja lignita, pada na pleča vseh davkoplačevalcev.
