LJUBLJANA – V galeriji Družine na Krekovem trgu v Ljubljani bo do 26. oktobra na ogled razstava z naslovom Le eno je potrebno, ki prikazuje življenje in delo svetniškega kandidata Friderika Ireneja Barage. Pripravila sta jo vodja in sodelavec Nadškofijskega arhiva dr. France M. Dolinar ter Blaž Otrin.
Dolinar je v nagovoru spomnil, da je papež Benedikt XVI. maja letos dovolil objavo odlokov o junaških krepostih Božjega služabnika Barage. Preiskovalna komisija severnoameriške škofije Marquette preiskuje primer čudežnega ozdravljenja bolnika na priprošnjo Barage. Bolnik s tumorjem na jetrih, kot so pokazale tudi preiskave z magnetno resonanco in ultrazvokom, naj bi ozdravel na način, ki ga ni mogoče znanstveno razložiti. Tumor je izginil brez sledov, potem ko so bolnikova družina in krajevni župnik molili za ozdravljenje, pri čemer so na pacientov trebuh položili tudi Baragovo štolo. Če znanost ne bo mogla razložiti ozdravljenja, bo to ključni korak k Baragovi razglasitvi za blaženega.
Škof dr. Anton Jamnik je ob odprtju navedel tudi nekatera manj znana dejstva, povezana z Barago. Tako na primer, da je imel zdaj pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar na svoji delovni mizi Baragov kipec, ki ga je izdelal kipar France Gorše.
Od pravnikov med duhovnike
Baraga je postal apostol Indijancev in eden prvih pionirjev krščanske omike med severnoameriškimi Indijanci, je v nagovoru spomnil Dolinar ter se še posebno zadržal pri treh mejnikih njegovega življenja: »Prvi večji mejnik na Baragovi življenjski poti je bilo srečanje s patrom Klemenom Dvoržakom na Dunaju. Apostol Dunaja (tam ga seveda poznajo samo pod nemško različico njegovega priimka Hofbauer) je Barago uvajal v prvine duhovnosti svojega redovnega sobrata Alfonza Ligvorija, ki je izhajal iz svetopisemskega zagotovila, da so vsi ljudje poklicani k svetosti. Bog hoče, da bi vsi ljudje prišli do spoznanja resnice in se zveličali.«
Nadaljeval je: »V tem duhovnem ozračju na Dunaju je pod Dvoržakovim vodstvom dozorela Baragova odločitev za duhovniški poklic, ki pomeni drugi pomembni mejnik v njegovem življenju. Po končanem študiju prava na Dunaju se je mladi Friderik odpovedal očetovi dediščini v Trebnjem v korist svoje sestre Amalije; odpovedal se je družinskemu življenju s svojo izvoljenko Anico Dolinar, da bi se mogel v polnosti posvetiti delu za duše in vsem ljudem z nedeljeno ljubeznijo posredovati neizmerno Božjo dobroto in ljubezen ter jim posredovati zveličavne sadove Kristusovega odrešenja.«
| Zagrenjeni odhod »Baragovo slovo od vernikov na zadnjo nedeljo v oktobru 1830 je bilo ganljivo,« je povedal dr. France M. Dolinar in pojasnil: »Objokani verniki so ga poskušali čim dlje zadržati v svoji sredi, župnik in kaplan pa sta mu z neokusnimi pripombami zagrenila še zadnje trenutke v Metliki.« |
Slovo od rojakov
Najprej kot kaplan v Šmartinu pri Kranju, zatem pa v Metliki je bil Baraga deležen večje naklonjenosti med verniki kot med duhovniškimi sobrati: »Še vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj Baraga ob zamenjavi kaplanov v Metliki ni napredoval, ampak je še naprej ostal tretji kaplan, čeprav je bil škof Anton Alojzij Wolf sicer dovzeten za nove oblike pobožnosti.«
Baragovo marljivo delo v Metliki ni bilo primerno nagrajeno: »Dejstvo, da je Baraga ostal še naprej samo tretji kaplan, sta nova Baragova sobrata v duhovniški službi izkoristila za dodatno norčevanje na njegov račun.«
| Škofa deškega videza Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je ob odprtju Baragove razstave pojasnil, da je z marquettskim škofom povezana anekdota, kako si je prislužil angleški vzdevek Baby bishop, kar bi približno ustrezalo prevodu deček škof. Rojen 27. julija 1961 je bil v škofa posvečen 8. januarja 2006. S 44 leti je postal najmlajši evropski škof. Dva tedna pozneje je že odpotoval v ZDA, v Baragovo škofijo v Michiganu na posvetitev tamkajšnjega škofa Alexandra K. Sampla, rojenega 7. novembra 1960. Dvanajsti marquettski škof je bil ob posvetitvi najmlajši ameriški škof. Seveda sta najmlajša škofa starega in novega sveta v hipu pristala v središču javne pozornosti, oprijel pa se ju je vzdevek Baby bishop, kar približno pomeni škof otroškega ali morda bolje deškega videza. |
Tedaj je dozorel Baragov sklep za odhod v misijone, in to je tretji pomembni mejnik v njegovem življenju: »Za delo v misijonih se je Friderik odločil, ko je junija 1829 prebral knjižico Leopoldinine ustanove o kritičnih razmerah v škofiji Cincinnati, kjer je na prostranem ozemlju, poseljenem z Indijanci, delovalo vsega osemnajst duhovnikov. Knjižica ga je pretresla v dno duše. Razumel jo je kot Božji klic in brez obotavljanja sprejel ta novi izziv apostolskega dela. Dne 10. avgusta 1829 je zaprosil za odpust iz ljubljanske škofije, da bi se lahko vključil v škofijo Cincinnati v Združenih državah Amerike. Škof Anton Alojzij Wolf je njegovi prošnji ustregel in mu 22. septembra istega leta poslal odpustno pismo.«
Po enomesečni plovbi v najnižjem razredu na ladji je Baraga 31. decembra 1830 prispel v New York.
Z misijonske postaje med Indijanci otavskega rodu je avgusta 1831 sestri Amaliji pisal: »Sedaj se mi je volja izpolnila. Živim sredi ubogih Indijancev, ki so večinoma še nekristjani. Pred mano se odpira nepregledno polje dela, saj sem (po neskončnem Božjem usmiljenju) v cincinnatijski škofiji edini misijonar, ki živi sredi med Indijanci … Edino v mojem misijonskem območju so sami Indijanci; jaz sem daleč na okoli edini belec.«
Baraga je zahtevno nalogo odpravil z velikim posluhom in odgovornostjo – o čemer govori razstava.
