KRŠKO – V uredništvo smo prejeli anonimno prijavo, da podjetje Darsad iz Zg. Pohance pri Krškem uvaža jagode iz Hrvaške in jih naprej trgovcem v Sloveniji prodaja kot slovenske. Če bi bilo to res, gre za hud prekršek, vendar ima anonimna obtožba kar nekaj podrobnosti, ki niso najbolj prepričljive. Med drugim denimo v njej piše, da naj bi imela lastnika podjetja Darsad, d. o. o., Mojca in Darko Krošelj površine za pridelavo le za alibi, torej za preprodajo sadja in zelenjave iz Hrvaške in seveda za črpanje nepovratnih sredstev. Poklicali smo Darka Krošlja, ki je bil takoj za to, da se kadar koli oglasimo na njegovi kmetiji in se prepričamo, kaj pridelujejo in kaj prodajajo. In smo šli.
Največji v Sloveniji
V Sloveniji imamo dobre razmere za pridelavo jagod, leta 2003 je 190 kmetij gojilo to sadje na skupaj 72 hektarjih. Leta 2010 jih je pridelovalo že 226 kmetov, leta 2013 pa že 241, ki na slabih 100 hektarjih pridelajo do 1500 ton jagod na leto. Poraba je vsaj trikrat večja, kar pomeni, da dve tretjini jagod uvozimo. Tu se seveda odpira manevrski prostor za špekulacije in preprodajo ter poneverbo porekla proizvodov. Darko in Mojca Krošelj pridelujeta sadje in zelenjavo na 50 hektarjev velikem posestvu, ki se razteza po celi dolini Zgornje Pohance.
»Jagode pridelujemo na 10 hektarjih površin in smo največji pridelovalci jagod v Sloveniji. Jabolka imamo na 15 hektarjih, namizno grozdje pridelujemo na 8 hektarjih,« pravi Darko Krošelj.
Vozila sva se gor in dol po posestvu, na levi kumare v rastlinjaku, na desni je fižol plezal po mreži navzgor. Krošelj je nenadoma ustavil, veter je močneje potegnil in nagnil krošnjo mladega marona z velikimi listi. »Tudi kostanje imamo.« Pa gre? »Da, gre, vse lahko prodamo.«
V dolini sva zavila na kolovoz med rastlinjaki, ki ga je dež dodobra razmočil. V enem je bil lepo urejen nasad malin, na drugem kopine. Na kmetiji Krošelj pridelujejo praktično vse, tudi kumare, čebulo, šparglje... Poleg tega opravljajo storitve, na leto ustvarijo nekaj milijonov prometa.
Kamion na dvorišču
O poneverbi izvora proizvodov govori Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki v 7. členu med drugim pravi, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti glede značilnosti živila in še posebno njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabnosti, države izvora ali kraja izvora, načina proizvodnje ali pridelave... V 2. točki uredbe piše, da morajo biti informacije o živilih točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive. In še, da je nosilec živilske dejavnosti odgovoren za informacije o živilih in mora sam zagotoviti točne informacije o živilih.
V anonimni prijavi je denimo zelo natančno popisano, kako se je 12. maja ob 17. uri na dvorišču kmetije znašel citroën jumpy z zagrebško registrsko oznako, s katerega naj bi uslužbenci razlagali jagode. Priložena je tudi fotografija vozila, anonimneži so si vzeli čas, a na njej je le vozilo in uslužbenci ne razlagajo jagod.
Naslednja anonimna obtožba govori, da so v četrtek, 14. maja, ob 7.00 pred podjetjem Darsad opazili tovorno vozilo z registrsko oznako ZG... Navajamo: »Omenjeno vozilo je v hladilnem prostoru pripeljalo do vrha napolnjene zelene gajbice, v katerih so bile jagode, pakirane v plastičnih posodicah. Na zabojčkih so bili prilepljeni beli listi, na katerih je bilo napisano ime SPAR.«
Krošelj se je na to le nasmehnil in nam povedal, da je bil kamion res na njihovem dvorišču: »Pripeljal je spakirane paradižnike slovensko-hrvaškega podjetja Zarja za v Spar. Za omenjeno podjetje Zarja opravljamo le storitev prevoza do trgovca, da ne gresta dva polprazna tovornjaka.« Anonimneži zelo direktno obtožujejo Krošljeve, češ da podjetje z jagodami zalaga veletrgovine, pri čemer jagode iz Hrvaške označuje kot slovenski produkt.
Hektarji jagod kot alibi?!
Nismo, da bi presojali, še manj sodili, toda pisanje anonimnežev s priloženimi fotografijami se nam ne zdi prepričljivo. Med drugim v anonimki piše, da imata Mojca in Darko Krošelj proizvodnjo sadja in zelenjave za alibi, za črpanje nepovratnih sredstev, prikazovanje stroškov.
Verjetno je zelo težko imeti 10 hektarjev jagod za alibi. Krošljevi so njihovi največji pridelovalci v Sloveniji, na leto jih pridelajo tudi 150 ton, kar je več kot dobrih 10 odstotkov slovenske pridelave. Zaradi količine in utečenih prodajnih poti: »Največ prodajamo v Spar pa tudi Mercator,« pove Krošelj, odkupuje in pomaga pri prodaji tudi drugim kmetom.
Ko smo se vozili med nasadi jagod, so se obiralci ravno odpravljali na kosilo. V anonimki je zapisano, da ima kmetija glede na površino trikrat premalo obiralcev. Krošelj poudarja: »Imamo 30 stalno zaposlenih in vsako leto zaposlimo še vsaj 40 sezoncev.«
Zaposleno imajo kuharico, ki delavcem vsak dan skuha kosilo. In plača? »Pri nas delavci zaslužijo od 700 do 1300 evrov, nekateri celo več,« pove Krošelj ki se mu zdi anonimna prijava neverjetno podla poteza.
»Inšpekcija je pogosto pri nas, nazadnje so bili pred nekaj dnevi. V vsakem trenutku lahko pokažem vse papirje, vse je pokrito, nimam kaj skrivati.«
Res bi bilo malce čudaško, da bi pri 150-tonski proizvodnji jagod in nekajmilijonskem prometu na kmetiji človek vozil jagode iz Hrvaške v citroënu jumpyju.
Povejmo še to, da gre za tehnološko izjemno opremljeno kmetijo s hladilnico in pakirnicami za jagode in jabolka ter zelo dobro organizirano logistiko. Upamo, da bo takih kmetij vsako leto več, da bi se končno izvlekli iz nevarnega položaja, saj je samooskrba z zelenjavo komaj 30-odstotna, kar je več kot skrb vzbujajoče.
Anonimna prijava je seveda lahko tudi nagajanje konkurence. Inšpekcija, ki se je na kmetiji nazadnje oglasila 13. maja, ni ugotovila nič spornega.