NI ŽELELA K OČETU

Anji niti centa za uničeno otroštvo na psihiatriji

Objavljeno 08. april 2015 10.28 | Posodobljeno 08. april 2015 10.34 | Piše: Aleksander Brudar

Anji Serec niti v drugo od države ni uspelo iztožiti 100.000 evrov odškodnine.

Anji Serec ni uspelo s tožbo proti državi. Foto: Igor Mali

LJUBLJANA – Anji Serec niti v ponovljenem sojenju proti državi sodišča ni uspelo prepričati, da je bila leta 2008 kot 14-letno dekle na psihiatrični oddelek ljubljanske pediatrične klinike hospitalizirana brez vsake pravne podlage, in to kljub temu, da je bila popolnoma zdrava. Država ji tako, če bo sodba postala pravnomočna, ne bo dolžna plačati 100.000 evrov, kolikor je zahtevala v tožbi. Na državnem pravobranilstvu so pojasnili, da je sodišče odločilo, da so sodišča v Murski Soboti in druge pristojne službe ravnale v skladu z načelom zakonitosti in da je k postopku predodelitve in izvršbe nad takrat mladoletno tožnico »po mnenju sodišča prispevalo nepopustljivo in brezkompromisno ravnanje obeh staršev, predvsem matere, ki ni spoštovala nobene odločitve sodišča«.

Zgodba v primeru Anje Serec je dobro pokazala, kakšne travme se lahko dogajajo v družinah, kadar se zakonca po ločitvi ne znata dogovoriti, kdo bo skrbel za otroka, in ko mora v to na koncu poseči sodišče. Marca 2008 so 14-letno Anjo iz domače hiše v Prekmurju prisilno odpeljali na psihiatrijo in jo iz otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični odpustili šele februarja 2009, ko je s pomočjo odvetnika Francija Matoza dosegla, da jo je sodišče dodelilo mami.

Vse se je začelo sedem let pred omenjenim dogodkom, ko so se ločili njeni starši in ko je sodišče najprej trikrat Anjo dodelilo mami, četrtič, leta 2007, pa pravnomočno očetu. Že decembra tistega leta bi morala deklica iti živet k očetu, a tega nikakor ni želela, saj je vseskozi poudarjala, da bi raje živela pri mami. Marca 2008 je bila na pediatrično kliniko v Ljubljani odpeljana zaradi suicidalne ogroženosti, saj je v pismih CSD Murska Sobota rotila, naj je nikar ne dodelijo očetu, in opozarjala, da v tem primeru razmišlja o samomoru. Razlog za njen odklonilni odnos do očeta naj bi bila njegova domnevna spolna zloraba, česar pa, kot je na prvem sojenju povedala Mojca Brecelj Kobe s pediatrične klinike, izvedenci niso nikoli ugotovili. »Izključena naj bi bila z vsemi strokovnimi mnenji,« je povedala in dodala, da so se med njenim 10-mesečnim bivanjem na psihiatriji trudili, da bi vzpostavila stik z očetom, a je Anja to vseskozi zavračala. Pri tem jim ni bila v veliko pomoč niti Anjina mama in njena sestra, ki sta spodbujali Anjin odklanjajoči odnos do očeta in paranoidni odnos do uradnih institucij.

Državo toži tudi oče

Da je bila bolj problem Anjina mama kot on, je na enem izmed sojenj poudaril Anjin oče Jožef Sekolovnik. Povedal je, da je o očitkih glede spolne zlorabe prvič izvedel februarja 2004, in sicer dan po glavni obravnavi na murskosoboškem okrožnem sodišču glede dodelitve otrok. Ovadbo proti njemu je, kot pravi, ker se je sodba nagibala njemu v prid, vložila sestra bivše žene in pozneje je tožilstvo odstopilo od pregona. Postopek se je pozneje, kot je povedal, zaradi pomanjkanja dokazov s sodbo višjega sodišča končal v njegov prid. Odvzem Anje materi se mu je zdela še edina možnost, da se Anja iztrga iz domačega okolja.

Sekolovnik zaradi duševnih bolečin, ki jih je pretrpel, kot trdi, zaradi nepravilnosti in nezakonitosti, ki naj bi se dogajale v sodnih postopkih zaradi dodelitve hčere in nepravilnega oziroma protipravnega ravnanja pristojnega centra za socialno delo, ki je sodeloval v postopkih dodelitve in predodelitve mladoletne hčere, s tožbo od države zahteva 50.000 evrov. Sojenje v njegovem primeru se bo nadaljevalo 14. maja.

Deli s prijatelji