Anita si za 11. rojstni dan želi, da bi kmalu shodila

BRASLOVČE – Anita Stopar, učenka osnovne šole v Braslovčah, bo jutri, torej v torek, proslavila 11. rojstni dan. Slavje bo nekoliko drugačno kakor pri njenih vrstnikih. Anita se je rodila kot nedonošenček, zaradi dihalne stiske so bili poškodovani njeni možgani. Od rojstva živi drugače, s starši pa se na vse načine trudi živeti povsem po ustaljenih tirnicah. Vselej ne gre, a upanje se je ponudilo z možnostjo uspešne operacije v bolnišnici St. Louis v ZDA. Starši morajo zbrati približno 60.000 evrov, kolikor bodo stali poseg ameriških kirurgov ter pot in namestitev spremljevalcev. Starši Anitinih sošolcev so se zato povezali v iniciativni odbor za zbiranje sredstev. To bo vse prej kakor preprosta naloga – doslej je zagotovljena le desetina potrebnega denarja. Pomagali si bodo še z dobrodelnimi prireditvami in akcijami, saj časa za čakanje ni, kajti zdravstvena zavarovalnica jim še ni odgovorila na vlogo za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.

Priznajo le eno terapijo na mesec

Toda Anito preveva neverjetna volja do življenja. Verjame, da bo nekega dne lahko sama hodila. Še pred letom ali dvema niti žoge ni mogla zgrabiti. Danes počne že skoraj vse, za kar so ji dejali, da nikoli ne bo zmogla. Čeravno zmore sama hoditi samo po kolenih, se ukvarja že z judom pri celjskem Sankakuju. »Urške Žolnir še nisem spoznala, sva se pa že videli,« pove Anita. »Vedno je pozitivno naravnana, ni je treba stalno vzpodbujati, vsepovsod jo vključujemo,« je zadovoljen oče Matej, ki se zaveda, da ji morata v tem obdobju omogočiti čim več, kajti pozneje v življenju najbrž ne bo imela več toliko priložnosti in možnosti. Mati Irena poudarja, da ji nikdar nista govorila, da je bolna in uboga, temveč sta jo bodrila, da je treba vztrajati, ker nič ne gre čez noč.

Polovico časa preživi v bolnišnicah in na terapijah. Staršem zavarovalnica priznava zgolj eno terapijo na mesec, a Anita potrebuje vsaj dve na teden, in teh stroškov jim nihče ne povrne. V zgodnjem otroštvu je bila kakor punčka iz cunj, ni pridobivala mišične mase, ni mogla sedeti, se plaziti ali držati glave pokonci. Znaki cerebralne paralize so se dokončno pokazali, ko je štela dve leti. »So nam že rekli, naj se kar sprijaznimo, da bo ostala na vozičku, in naj uživamo življenje. Nismo se vdali in napredek je viden, čaka nas še ta operacija. Tudi drugim staršem svetujeva, da ne obupajo, vedno se da še kaj storiti. Z Anitino boleznijo sva se sprijaznila, z njenim stanjem pa nikoli. Sva pa morala veliko poizvedovati in se ogromno naučiti.«

Veseli se morja

Nenadomestljivo vlogo v Anitinem življenju ima njena spremljevalka Katja Rojnik. Starši je kar ne morejo prehvaliti. »Dve leti je z njo in vsak trenutek tičita skupaj, čeprav samo na sprehodu. Katja se ji ogromno posveča in hči jo obožuje.« Anita ima starejšega brata Kristijana, srednješolca. »Ob rojstvu Anite mu je bilo štiri leta. Hitro je razumel, kaj je, ničesar mu ni bilo treba dopovedovati. Vsi smo morali prilagoditi življenje, tudi on,« pojasni oče. »Anita je inteligentna, ne bi imelo smisla prirejati resnico, zelo odkrita sva z njo. Ne počuti se drugačno, ne pritožuje se in ve, kdaj česa ne zmore. Je pa res, da kadar trpi, tega ne pokaže. Stalno je nasmejana, le ko jo je mučil močan zobobol, se je držala kislo,« še pravijo starši.

Matej Stopar še naprej vztrajno kliče zdravstveno zavarovalnico, da bi le dobil odgovor glede povrnitve stroškov posega v ZDA in drugih strokovnih vprašanj. »Moti me, ker hčeri sodijo ljudje, ki z njo ne delajo, s takšno operacijo pri nas nihče nima izkušenj.« Anita medtem nemoteno obiskuje peti razred. Za sošolce najde samo pohvalne besede. »Super so in dobro se razumemo. Veliko poslušam glasbo, rada imam vse zvrsti, veselim se, ker bomo znova odšli na morje v Umag. Tam je dobro poskrbljeno za vožnjo z vozički.« Od športne vzgoje je opravičena, po drugi strani pa je izrazit športni tip. Po operaciji se bo športa gotovo še bolj oprijela.

Za Anito bodo 4. aprila zbirali denar na Gomilskem, kjer bo dobrodelno gostovalo Šentjakobsko gledališče, nekaj bodo primaknili organizatorji rockovskega festivala Vransko summer night, 15. maja bo na njeni šoli še koncert popularnih slovenskih zabavnih in narodnozabavnih glasbenikov. Si koga Anita še posebno želi? »Vesela bi bila, če bi nastopila tudi Dejan Vunjak in Domen Kumer.«