Ani in Vesni so zažgali čebele

PUSTO POLJE – »Rek, da se ne smeš bati živali, ampak ljudi, povsem drži,« zazrta v žalostno pogorišče, še do ponedeljka nadvse lepo urejenega lesenega čebelnjaka sredi travnika v Pustem Polju pri Mozirju, pravi domačinka Barbara Tratnik. Ta še dva dni po požaru ne more verjeti, da se je družini zgodilo kaj takega. »Do nikogar nimamo zamer, mož vsakemu priskoči na pomoč pri kakršnem koli delu,« nadaljuje sogovornica, ki se sprašuje, le komu so se zamerili. »To naj zdaj razišče policija,« pravi in hkrati dvomi, da bodo storilce sploh našli. »Kako bodo pa v tem našli kakšen dokaz?« se še vpraša ob pogledu na zgorele ostanke čebelnjaka. Pri Tratnikovih že vse od ponedeljka ponoči ne dvomijo o tem, da jim je slednjega, v katerem je bilo sedem od desetih panjev čebel, nekdo namerno zažgal. »To je moral narediti nekdo, ki dobro pozna panje in ki ve, kje mora podtakniti ogenj,« meni Barbara in nadaljuje: »Najprej je gorel prvi panj, in takoj smo vedeli, da se ni mogel vžgati z elektriko.« »Če bi gorel drugi ali tretji panj, bi čebelnjak še lahko rešili, saj je bil prvi ob steni čebelnjaka, tako da se je ogenj lahko hitro razširil na objekt,« še razloži Tratnikova in doda, da je moralo biti vse načrtovano, saj so očitno pred tem njenemu možu Frenku na avtomobilu spustili zrak iz pnevmatike, da bi lahko čim pozneje začel gasiti požar.

Kaj so čebele storile ljudem?

Barbaro je ves čas našega obiska spremljala hčerka Ana, študentka založništva. Prav slednja nas je po prihodu v vas odpeljala do kraja, kjer je stal čebelnjak, in nam povedala, kako se je začelo. Tistega ponedeljkovega večera, natančneje nekaj čez 23. uro, so pri Tratnikovih domov dobili klic domačinov, ki živijo v hišah na drugi strani travnika, da jim gori čebelnjak. Tja se je takoj odpravil njen oče z gasilnim aparatom, kmalu zatem so prišli še Barbara in preostali člani družine, ki so lahko le nemočno opazovali uničevalne ognjene zublje. Frenk se je takoj lotil gašenja ognja, a sprva ni opazil, da bi kje gorelo. Šele ko je iz zadnje strani vstopil v objekt, je videl, da gori v notranjosti. »Z gasilnim aparatom je hotel pogasiti, a ko je nato odprl vrata, je v čebelnjak prišel kisik in kmalu je bilo vse v plamenih,« razlaga Ana in dodaja, da ognja, ki se je hitro razširil po smrekovem lesenem ogrodju, ni bilo mogoče več ustaviti, čeprav so kmalu zatem tja prišli gasilci.

»Kaj so čebele storile ljudem?« se zamisli Barbara, ki ne more pozabiti, koliko dela, truda in seveda denarja je bilo potrebnega, da so postavili čebelnjak. Denar zanj sta namreč že od otroštva zbirali Ana in njena sestra Vesna, ki sta se s čebelami na koncu tudi največ ukvarjali. Ana pravi, da moraš pri skrbi za čebele imeti veliko znanja, ne smeš pa se bati niti čebeljih pikov. Na njih se moraš, kot pravi, navaditi. »Po piku moraš samo odstraniti želo in je bolje,« pravi. Pred štirimi leti so se pri Tratnikovih odločili, da bodo zgradili čebelnjak, v katerem bodo imeli shranjeno orodje in druge pripomočke. Eno celo leto so se tako, tudi s pomočjo prijaznih vaščanov, trudili pri njegovi izgradnji in pred tremi leti vanj naselili prve čebele. Sestri sta se povezali s čebelarji in kmalu so jima čebele s svojim delom počasi začele vračati ves njun vloženi trud. »S čebelarjenjem se ukvarjava bolj ljubiteljsko,« Ana odgovori na vprašanje, ali sta se v to podali zato, da bi z medom tudi služili. Večino medu, samo lani so jim ga živalce prinesle 100 litrov, porabijo zase. Vprašanje je, s koliko litri bi se pri Tratnikovih pohvalili letos, če v ponedeljek ne bi bilo omenjenega dogodka. Ravno v nedeljo, torej dan pred požarom, sta sestri opravili prvo letošnjo bero. Na naslednjo, kot nam je pozneje razložila, bi morala počakati še kakšnih štirinajst dni.

Zgradili bodo nov čebelnjak

Kako lepo in dobro sta znali skrbeti za pridne delavke, pove že dejstvo, da jima je v času, ko so sosedovemu čebelarju zaradi bolezni začele poginjati čebele, njune uspelo zavarovati pred takšnimi nevarnostmi. Zdravili sta jih z naravnimi zdravili, kar se je izkazalo za dobro potezo. Pri vsem je Ani lahko v veliko strokovno pomoč njena sestra, ki je magistra farmacije. »V čebelnjak je bilo vloženega veliko veselja in dela,« poudari Ana, njena mama pa doda, da so nanj namestili tudi sončno celico zato, da so lahko imeli elektriko. Sreča v nesreči je le ta, da so objekt zavarovali, zato Barbara upa, da bodo dobili povrnjenega vsaj nekaj denarja. Brez pomisleka je nato na naše vprašanje, ali bodo zgradili novega, odgovorila z da. »Preveč je ljubezni do čebel, da tega ne bi storili,« pravi.

Čeprav pri Tratnikovih z optimizmom zrejo v prihodnost, jim je ponedeljkov dogodek pustil grenak priokus. Po Barbarinih besedah se občasno v misli upravičeno prikrade strah pred tem, česa vsega so požigalci še zmožni. Zato seveda upajo na policijo. Da so bili na delu požigalci, kot so sporočili s PU Celje, ne dvomijo niti možje v modrem. »Prve ugotovitve policistov in kriminalistov po torkovem ogledu kraja dogodka kažejo, da je šlo za požig. Povzročeno škodo ocenjujejo na dobrih 25.000 evrov,« so zapisali na celjski policijski upravi. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je čebelnjak, v velikosti 6 krat 4 metre, zgorel v ponedeljek ob 23.36. Na kraju dogodka so posredovali gasilci PGD Gorica ob Dreti in Nazarje, ki so požar omejili in pogasili. »Ogenj je lesen objekt v celoti uničil,« so še sporočili z uprave.